Pot junakinje ali 13 faz zavestne kreacije - Osebna rast - Sensa.si

Pot junakinje ali 13 faz zavestne kreacije

O prebujanju avtentičnega ženskega principa.

26. 2. 2016

Ko govorimo o kreaciji, govorimo o prinašanju vizije v resničnost, ideje v manifestacijo. Kreacija, ki bo prinesla spremembo v naš obstoječi družbeni sistem, pa ni več domena patriarhalnega sistema, na katerem je zadnjih 5.000 let slonela naša zgodovina.

Ta se ruši, saj v njem ni harmonije. Manjka košček, ki v zaključku starega in na pragu novega obdobja vse bolj prihaja v ospredje.

To je princip ponovno prebujene in uravnotežene avtentične ženske energije.

Prebujanje avtentičnega ženskega principa

Avtentična, tudi sveta (v smislu čista in iskrena) ženska energija se prebuja. Čutiti jo je v zraku, njen vpliv se začenja tiho, subtilno, a precej močno kazati v dogajanjih v posamezniku, družbi in svetu.

Avtentični ženski princip je stanje miline in moči. Izvira iz srčno osrediščenega bivanja in je tisti, ki omogoča proces kreacije, saj pravzaprav pomeni kreacijo samo.

Nova doba, v katero smo vstopili (in verjetno ni več človeka, ki tega ne bi vsaj nekje zaznal), temelji na drugačnih temeljih, kot smo jih bili vajeni v letih patriarhalnega sistema. Vse, kar ni postavljeno na pravih temeljih, se namreč ruši in se tudi bo zrušilo.

Nova doba zahteva transparentnost, etičnost, humanost, srčnost, sodelovanje, povezovanje, navdih in resnico. Že od nekdaj ta del pripada lastnostim ženskega principa, ki so ga zaradi profitne usmerjenosti in prevlade ter izkoriščanja moči zanalašč zavili globoko v temo.

Ženske kot nosilke energije kreacije so pozabile na svoja znanja, modrosti, izvorno naravo in globoko zakopale svoje rane zlorabe. Prav tako tudi moški.

Tako smo vsi izgubili svoje izvorno mesto in se spustili na nivo, ki menjuje vrednote narave za vrednote imetja. Kjer je ego glavno vodilo in je srce pojmovano samo kot organ, ki ohranja telo pri življenju. Pa vendar se tihi glas v njem dviguje na površje in kliče vse glasneje.

Začenjamo se spraševati po smislu svojih življenj, svojega obstoja. Spominjamo se, da nismo samo telo, temveč smo duhovna bitja v tem telesu, ki so se prišla uresničit v svojem poslanstvu. Začenjam videti, da so rešitve na probleme, ki smo jih ustvarili, možne le, če se dvignemo nad njih in pogledamo iz zornega kota, ki nas sili v to, da stopimo iz svoje cone udobja.

Življenje nas sili, da prevzamemo odgovornost zase, da ponovno odkrijemo ženski princip v sebi, ga ozdravimo in uravnovesimo z moškim, nato pa stopimo na pot uresničitve svojega poslanstva. Klic je močan in ko mu sledimo, se lahko odvije prava kreacija.

Kakšno spremembo želim videti v svetu?

Najprej moramo sami raziskati odgovor na zgornje vprašanje, in sicer skozi svoje izkušnje, z majhnimi koraki. Živimo na način, da prispevamo k spremembi, ki jo želimo videti.

A preden lahko to storimo, moramo spoznati in izobraziti svoj um, srce in pogum v smeri, da spremembe sploh postanejo možne. Ko nam uspe to, postanemo magnet in oddajamo frekvenco spremembe v prostor, postanemo 'pevci ter pevke nove pesmi' in s tem odpremo vrata pravim priložnostim in energiji, da lahko gremo na svojo pot in naredimo tisto, kar je naše resnično poslanstvo.

Faze na poti kreacije: Pot junakinje

Ko enkrat ozavestimo pri sebi dejstvo, da brez ozdravljenega ženskega principa ni prave kreacije, lažje sledimo uresničitvi svojih vizij, hkrati pa le osebna transformacija prinaša tudi širše družbeno. Na tej poti nam je v pomoč model, ki izhaja iz proučevanja mitov avtorja Josepha Campbella (TheHero's Journey) in ki s svojo unikatno strukturo pravzaprav predstavlja model kreacije z novo zavestjo, za novo dobo, v katero vstopamo. In velja za vsako področje našega življenja.

Ob tem je pomembno poudariti ženski princip kreacije, ki je celostno zdravilna pot, usklajena z naravnimi zakoni, t. i. Pot junakinje. Pomeni prenašanje vizij v manifestacijo v naravni, spiralni kreaciji, v skladu s Fibonaccijevim vzorcem (v nasprotju z našim egom, ki to počne linearno), njen doprinos pa je viden v tem, da je oseba bolj pomembna kot cilj, proces bolj kot produkt, na prvem mestu pa so ljubezen, timsko delovanje in soustvarjanje.

Faze na Poti junakinje:

1) Klic

V prvi fazi začutimo v sebi, da je življenje več kot le to, ki ga živimo. Začne se lahko z nečim preprostim, kot je npr. želja po menjavi službe. Ko enkrat identificiramo to, klic preskoči na novo raven. Ne gre le za menjavo službe, gre za stremljenje po nečem več in nas pripravlja na prelomni trenutek: pred nas so postavljeni problem, izziv, pustolovščina ... in vse znotraj nas kliče, da se vanj spustimo. Občutek je en velik DA.

2) Zavrnitev klica

Sledi zavrnitev. Ne želimo slišati klica, ker nas je strah. V nas se pojavijo dvomi: sem dovolj sposoben, raje takrat, ko bom imel/a dovolj denarja, ni še pravi čas, ne znam, ne vem, kako se lotiti ...

3) Čudež v obliki vodnika

Naenkrat se v našem življenju pojavi 'vodnik, mentor'. Lahko v obliki prijatelja, naključne osebe, skratka nekdo, ki izgovori natančno tiste besede, ki jih moramo slišati in nas spodbudi, da se spustimo na pot.

4) Varuh praga

V trenutku, ko stopimo na pot, se pred nami pojavi 'test'. Za primer, o katerem smo govorili, lahko v obliki situacije: dobimo ponudbo za delo, za katero pa vemo, da ga ne želimo več opravljati. Ali dobimo preizkušnjo v finančni situaciji. Življenje nas preizkuša, ali smo trdni glede svoje odločitve in ali res zaupamo svojemu notranjemu glasu in vedenju.

5) Učenje oz. trening v novi zavesti

Ko uspešno opravimo z varuhom praga, se začne naš 'trening'. Spoznavamo novo učenje, pridobivamo znanja, rastemo na svoji poti. Ob tem nam prihajajo na pot ljudje, ki nas podpirajo, izzivajo, znajdemo se pred različnimi izzivi. Spoznavamo sodelovanje in povezovanje. In se ob tem nenehno soočamo s sabo, s svojimi prepričanji, vzorci, ki nas omejujejo pri spremembi, prehajamo čez cono udobja, storiti moramo korake v smer, kamor še nikoli nismo stopili, ne vemo, kam se spuščamo, vemo samo, da moramo hoditi dalje. Ključna beseda: zaupanje.

6) Najgloblja notranja jama

Na poti učenja se kmalu soočimo s svojo najglobljo jamo. S tistim delom sebe, ki se ga najbolj bojimo in bi se ga najraje izognili. Soočenje z najglobljo temo zahteva od nas pogum. V tem trenutku lahko obupamo na poti, saj nikjer ne vidimo rešitve. Pomembno je, da se prav v tem trenutku spomnimo občutka ob prvi fazi, ko smo rekli DA! Ženski princip nam pomaga ohranjati vizijo. Ta nas lahko ohrani pri močeh, da se lotimo svojih najhujših demonov in najdemo vzrok svojih starih vzorcev, prepričanj, tega, kar nas v življenju omejuje, da ne naredimo spremembe, ki jo želimo. Če skočimo v jamo, se začneta osvobajanje in zdravljenje naših najglobljih ran (stari spomini, lahko iz otroštva, prejšnjih življenj, zlorabe, krivda, samoomejujoča prepričanja, destruktivne misli, ego).

7) Sveta zveza

Ko se enkrat soočimo svojimi demoni in osvobodimo svojo izvorno naravo, se zgodi sveta zveza. Notranje ozdravljena ženski in moški princip si podata roke. Razumemo, zakaj se nam dogajajo določene situacije v življenju, in zdaj jih lahko presežemo. Spoznamo, da je bilo vredno stopiti na pot. Cilj ni več pomemben, kajti dojamemo, da je pot cilj.

8) Iniciacija

Največja preizkušnja. Gre za prehod v novo zavest, na novo raven našega življenja. Smo zares dojeli učenje, skozi katerega smo šli? Iniciacija je končni preizkus: po navadi pride v obliki testa, situacije, najhujše krize – ko lahko pomislimo, da je vse izgubljeno, da ravno, ko smo že 'mislili', da smo dojeli, se nam vse poruši. Smo dovolj močni, da zaupamo, da je vse prav in gremo dalje? Ali čutimo, da je to točka, kjer se moramo ustaviti, in je to cilj poti. Oboje je lahko prav, vedeli bomo le, ko se bomo vprašali in zaupali odgovoru srca. Skozi iniciacijo gremo popolnoma sami ~ le s sabo in svojim vedenjem. Spet sta ključni besedi: ženski princip, ki ohranja vizijo in zaupanje.

9) Smrt starega

Ob prehodu čez iniciacijo se zgodi smrt vsega, kar smo do zdaj poznali. Nismo več ista oseba kot na začetku poti. Ne želimo si več istih reči kot prej. Naš klic po novi službi je morda prinesel v naše življenje nekaj več kot le novo službo. Spoznamo, da bomo od zdaj naprej korakali drugače in delovali v svetu z drugo zavestjo.

10) Darilo

Uspeh. Nagrada. Kreacija se zgodi na najboljši možen način in naša vizija dobi fizično formo. Proces kreacije se zaključi in pot je končana.

11) Zavrnitev vrnitve

Občutek je miren, a hkrati se nas poloti žalost. Ne želimo konca. Pojavi se vprašanje: kaj pa zdaj? Z vsem, kar smo postali na tej poti in v kar smo dozoreli, vendar ne moremo nazaj na isto? Ne želimo spet v 'vsakdanje življenje'. A je to natanko to, kar se zgodi. Nova znanja moramo namreč prinesti v svet, da bo lahko prišlo do širše spremembe.

12) Integracija

Ob vrnitvi iz procesa, ko smo nekaj ustvarili (kot umetnik, ki daje vse od sebe in se ob svoji kreaciji nato počuti prazno-polnega), pride čas, da ponotranjimo vse, kar smo doživeli, nova spoznanja, naučene lekcije, novo raven zavesti. Dobro si je vzeti nekaj časa zase. Ženski princip nas podpira v zlitju vsega v eno.

13) Svoboda in razcvet

Ko integriramo ego v novo zavest, se zgodi svoboda. Občutek miru, da smo naredili pot, da je bilo vredno, ker smo se pri tem naučili natanko tisto, kar smo se morali, da smo prišli do spremembe. In zdaj lahko to nekaj trenutkov celo uživamo.

In naprej? Spirala se s tem ne zaključi. Sledi namreč nov klic ...In zgodba se ponovi, le da tokrat na drugi ravni.

Andreja Cepuš; www.svetazenskaenergija.wordpress.com

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri