Po čem v resnici hrepenimo?

3. 5. 2016
Deli
Po čem v resnici hrepenimo? (foto: Profimedia)
Profimedia

Ljudje smo bitja, ki nenehno hrepenimo, zdi se, da nismo zadovoljni tudi takrat, ko imamo vse, kar smo si kdaj želeli. Čemu je tako? 

Vsako človeško srce je polno hrepenenja. Morda je hrepenenje po pripadanju (partnerju, družini, kraju, skupnosti, ideji...) in ljubljenosti tako intenzivno, ker smo nekoč, preden smo prišli na svet, pripadali nečemu tako popolnoma. Pripadanje pomeni toplino, razumevanje in sprejetost. To hrepenenje je odmev naše nevidne in večne dediščine.

Glas hrepenenja nam vedno daje občutek, da nekaj manjka. Nikoli nam ne dopušča, da bi se sprijaznili s tem, kar imamo, ali s tem, kjer smo. Nihče ga nikoli ne pomiri. Lahko smo z ljubeznijo svojega življenja, pa nas bo hrepenenje še vedno klicalo. Celo kadar bomo dosegli nekaj, za kar smo si prizadevali več let, bo glas hrepenenja prišel na dan in zmanjšal pomen našega dosežka. Tudi takrat, kadar gre vse tako, kot je treba, in imamo vse, kar hočemo, tega glasu ne moremo utišati. In tega, kar manjka, ne znamo imenovati.

Hrepenenje, da bi to pomanjkljivost odpravili, pa vodi nekatere ljudi stran od resnice. Nekateri iščejo zadovoljitev v kopičenju stvari in potrošništvu. Veliko močnih tokov v sodobni kulturi poskuša človeško hrepenenje speljati po poteh lažnega zadovoljstva. Nekatere ljudi pa ta droben glas vodi po poti iskanja božanskega. Ko uvidimo, da je to nelagodje nekaj naravnega, nas to spoznanje osvobodi, da ne iščemo več začasnih in delnih zadovoljitev. Ko se spoprijateljimo s hrepenenjem, nas ohranja budne, da se zavedamo, zakaj smo tukaj na Zemlji. 

Starodavne in večne vrednote človeškega življenja - resnica, enotnost, dobrota, pravičnost, lepota in ljubezen - pričajo o resničnem pripadanju; hkrati pa so skrita namera in sanje človeškega hrepenenja. Hrepenenje je glas naše duše, ki nas nenehno kliče, naj bomo polno prisotni v svojem življenju. Hrepenenje pa nikoli ne more biti povsem izpolnjeno tu na Zemlji. Globoko v sebi hrepenimo po tem, da bi se vrnili iz ločenosti in bili spet doma v objemu širšega pripadanja.

John O'Donohue, Večni odmevi

Pripravila: Ana Vehovar

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez