Osvoboditev nezavednih "škodljivih vzorcev" je nujno potrebna, če želimo razviti partnerski odnos, ki bo temeljil na upoštevanju naših vrednot (sprejemanje, svoboda, ljubezen, spoštovanje, zaupanje, ...) in vzajemnosti ter bo obema partnerjema omogočal osebnostno in duhovno rast, ki pa v odnos prineseta tudi notranji mir, izpopolnitev in zadovoljstvo.
Nekateri vzorci nam pomagajo preživeti, saj zaradi njih odreagiramo hitro in avtomatsko. Hiter odziv je v primeru nevarnosti za naše preživetje nujen, za kar pa se lahko zahvalimo našim nezavednim odzivom, ki so v domeni t.i. starih možganov. Žal pa nezavedni odzivi povsod niso koristni in sicer predvsem, kadar zaradi njih nezavedno odreagiramo, kar pa je pogosto povsem pretirano in neskladno z realnostjo dogodka samega.
To je tudi glavni vzrok, da se ujamemo v začarani krog bolečih odnosov, v katerih se obe strani počutita kot žrtvi, pogosto nesprejeti, nepotrjeni in razočarani, polni trpljenja, saj je odnos v takem primeru pogosto preraščen z nezavedno manipulacijo, ki uklanja svobodno voljo posameznikov. Te vzorce imenujemo "nezavedni škodljivi vzorci" in se jih je potrebno osvoboditi, če želimo omogočiti razvoj partnerskega odnosa v smeri obojestranskega zadovoljstva.
Da lahko osvobodimo nezavednih škodljivih vzorcev, je najprej potrebno sprejeti soodgovornost za stanje odnosa. Pogosto za rezultat odnosa sprva krivimo zgolj partnerja, on pa nas, pri čemer običajno nobeden ne uvidi, da so pri tem trije prsti na njegovi roki usmerjeni nanj in eden na partnerja. Prsti tako posamezniku nakazujejo, kje je njegov glavni potencial za spremembo. To smo vedno zgolj mi sami, v sodelovanju z našim partnerjem.
Nezavedni škodljivi vzorci so se v naše "stare možgane" odtisnili v našem najzgodnejšem otroštvu. Ker naši stari možgani niso časovno orientirani, v naši sedanjosti situacije v odnosih z drugimi, v katerih se počutimo ogroženo, prepoznajo po strukturi najzgodnejšega dogodka iz našega otroštva in zato v situaciji nezavedno odreagiramo po vzorcu, ki se je v naše možgane zapisal pogosto že v našem otroštvu.
Različni viri navajajo, da izvira kar 70 – 80 % vseh nezavednih škodljivih vzorcev, s katerimi se srečujemo v partnerskem odnosu, iz prvih treh let življenja. V zavesti večine ljudi ni poznavanja naših najgloblji škodljivih prepričanj o nas samih, drugih in svetu, ki sestavljajo neke vrste logiko, na kateri funkcionirajo naši nezavedni škodljivi vzorci. Kadar so ti na delu, so prva stvar, ki se jo običajno zavemo, naši občutki v zvezi z oceno nevarnosti situacije za nas same. Ker so ti običajno boleči (strah pred zapustitvijo, izguba sprejetosti, ljubezni, naklonjenosti,...), v situaciji ne uspemo ohraniti stika s sabo, s svojimi resničnimi potrebami in zato običajno na občutke ne uspemo odreagirati zavestno in skladno z našo svobodno voljo, temveč odreagiramo po vzorcu.
Običajno se zavemo posledic naše reakcije, šele ko je že prepozno. Če te niso skladne z nami ter rušijo naše odnose, je koristno in zdravo, da se jih odločimo spremeniti. Pogosto se tu pojavi težava z občutki krivde, strahov pred spremembo, prav tako pa se redko zavedamo pravih vzrokov in tudi, kako jih odstraniti in se spremeniti.
Nezavedne škodljive vzorce je mogoče spremeniti oziroma izbrisati. Prva smer delovanja je ozaveščanje, prepoznava rane na duševni matriki, njeno zdravljenje, učenje ter na koncu še sprememba odziva skozi odnos s komplementarno osebo. Komplementarna oseba je pogosto prav naš intimi partner, zato se je v odnosih vredno potrebno potruditi.
Prvi del sicer lahko izvedemo sami ali s pomočjo psihoterapevta, medtem ko se zadnji del lahko dokončno spremeni večinoma zgolj skozi spremenjen odziv v odnosu s komplementarno osebo oziroma našim partnerjem. Psihoterapevtska pomoč ozaveščanja vključuje predvsem uvid v širšo sliko, v zaznavanje realnosti dogodka naše sedanjosti v katerem smo odreagirali po vzorcu, prepoznavo ogroženih vrednot, potreb in neuslišanih želja ter ran iz našega otroštva, ki so se v vzorcu aktivirale.
Skozi proces se vzporedno odvija samospoznanje, samosprejemanje in učenje. Ozaveščanje lahko izvedemo v določenem delu tudi sami, predvsem skozi samoopazovanje in samoizpraševanje. Zdravljenje ran vključuje tudi učenje in odpuščanje ter običajno zahteva psihoterapevtsko pomoč v času enega do štirih individualnih srečanj. V kombinaciji z nadaljnjim svetovanjem nam pomaga, da se odučimo manipulacije, če je ta v našem odnosu prisotna, ter se vzporedno naučimo konstruktivne komunikacije, ki temelji na stiku nas samih s samim seboj, empatijo do druge osebe, sodelovanju in jasnosti. Slednji proces je najuspešnejši, če se izvede sočasno za oba partnerja skupaj.
Kristina Knific; facebook.com/searfina.sem
