Veliko najrazličnejših raziskav je narejenih na temo starševstva in vedno več se govori o vplivu, ki ga imajo starši na formalno obdobje odraščanja otroka, a se še vedno pogosto v tem družinskem prepletanju vlog zmanjšuje vpliv očeta, ki je na številnih področjih še kako usoden za vzgojo zdrave osebnosti malega bitja.
V zadnjih štiridesetih letih se je predstava o očetovstvu tako močno spremenila, da je resnično postala zelo zanimivo področje za sociološke raziskave – odraža namreč cel spekter družinskih, socialno-ekonomskih in političnih sprememb, ki so vplivale na vse te spremembe. V vseh teh (kratkih) letih so se močno menjale tudi definicije tega, kar imamo za dobrega očeta.
Od izpostavljanja glavne lastnosti dobrega očeta kot moralnega zgleda prek osebe, ki preživlja družino, do enega od primarnih modelov za oblikovanje spolnih vlog, vse do popolne fizične in čustvene vzgoje, ki ji tuji avtorji prav luštno rečejo nurturance.
Kaj je nurturance?
Nurturance ni le sposobnost, da otrok pod vašo skrbjo preživi, temveč da dobi vso pozornost in podporo, ki sta nujni, da bo zrasel v celovito človeško bitje, sposobno dojeti in izpolniti svoj namen.
Trije vidiki očetovega sodelovanja pri vzgoji
Raziskovalci se osredotočajo na tri zelo pomembne vidike očetovega sodelovanja pri vzgoji otroka (Lamb in sodelavci, 1985):
Skrbnik ekonomske varnosti
Prvi vidik je očetova pomembna vloga v mikroekonomiji družine oz. vloga, ki skozi zgodovino ne izgublja pomembnosti: raven njegove uspešnosti v finančnem vzdrževanju družine.
Posvečanje direktni interakciji
Razvojni psihologi svojo pozornost posebej posvečajo direktni interakciji očetov in njihovih otrok: igro, komunikacijo, skrb, vzgojo in nadzor.
Vpliv odnosa mama-oče
Tretja skupina raziskovalcev pa se osredotoča na odnos mater in očetov – primarno določilo družinske dinamike, ki vpliva na razvoj otroka in njegovo prilagajanje.
Marija Milačić
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
