Saj poznate rek o rožnatih očalih? Kdor jih nosi, vidi vse v pozitivni luči. Svojo prihodnost, samega sebe, ima se za privlačnejšega, uspešnejšega, bolj zdravega od drugih.
Gre zgolj za utvaro? Zagotovo, vsaj deloma. A presenetljivo je, da pogled skozi rožnata očala naredi mnogo več, kot le pobarva resničnost v lepe odtenke - tudi spreminja jo.
Človeštvo že od pradavnine slavi zaupanje v lastne sposobnosti kot gonilno silo življenja. Učijo ga starši, učitelji in filozofi ter tudi duhovniki, politiki in ekonomisti. Brez zaupanja vase bi človek le stežka zjutraj vstal, se kadarkoli podal v neznano, premogel izumiteljski zanos, verjel v prijetno onostranstvo.
V svetu, kjer na nas prežijo nevarnosti in katastrofe, nam vera vase pogosto milostno zamegli pogled na resničnost, da ne izgubimo poguma in ohranimo v sebi vsaj košček sanj.
Kako pravzaprav deluje ta varljiva utvara? Kje se skrivajo viri samozavesti in kje so njene meje?
Čeprav gre za tako mogočno silo, se izmika laboratorijskim raziskavam in se ne razkrije rada v pikolovskih analizah dohodkov, zakonskega stanu ali videza, prav tako se je ne da prijeti na primer za roge z vprašanjem o črni prihodnosti nogometnega moštva ali o tem, ali se človeku podnebne spremembe zdijo grozeče.
Izraža se z zelo splošnimi stališči, na primer:
“Tudi v negotovih časih navadno upam na najboljše.”
Ali pa:
“Pri meni je tako, da če se mi nekaj lahko ponesreči, se mi tudi bo.”
Zveni poenostavljeno, vendar pa so takšne samoocene z empiričnimi dokazi neverjetno tesno povezane z zdravjem in s srečo, z uspešnostjo in življenjsko dobo. Psihologi so se dolgo ukvarjali predvsem s temačnimi platmi človekove duševnosti, z depresijami, nevrozami, anksioznostjo in agresivnostjo. Skušali so razumeti in zdraviti mučne duševne motnje, medtem ko je ‘zdrav optimizem’ ostajal neraziskana in nepreverjena kmečka modrost.
Šele pred približno 20 leti se je znanost začela zanimati za svetlejšo plat osebnosti, predvsem pri iskanju možnih razlag za to, da nekateri ljudje kljub najbolj neugodnim življenjskim okoliščinam nikoli ne postanejo depresivni.
V zadnjih nekaj letih pa je samozaupanje postalo predmet številnih znanstvenih raziskav, predvsem v okviru razmaha nove psihološke veje – tako imenovane pozitivne psihologije, ki jo je utemeljil Američan Martin Seligman leta 1998.
