O nadarjenosti za ples in ritem

V vsakem človeku obstaja vse znanje in vedenje. Celotno vesolje vibrira in celotno vesolje proizvaja določene zvoke iz vibracije. Ljudje smo se zaradi načina življenja odtujili od poslušanja in čutenja teh vibracij. Zaradi zunanjih dejavnikov smo pozabili, kdo smo. Ishmech, ples brez forme, je sedemstopenjska metoda, ki človeku odpira pot nazaj v harmonijo s samim sabo, naravo in vesoljem. Znanje ishmecha izvira iz starih tradicij, ki so se več kot tisoč let prenašale ustno, od Babilona dalje.

Za povrnitev k naravnemu gibanju telesa ali k popolnoma svobodnemu plesnemu izražanju predznanje ali nadarjenost za ples in ritem nista potrebna. Vse potrebno znanje ima trener, nekdo, ki je ponovno razkril, odkril, ki razume in pomaga. Čeprav je v nas že vse znanje, vseeno potrebujemo pomoč nekoga, ki je to znanje ponovno odkril.

Ali imamo ritem?

Vsi ljudje smo odprti za ritem. Družba je sčasoma postavila merila, po katerih smo danes nekateri bolj nekateri manj ritmični. Vse, kar moramo storiti, je, da se vrnemo v stanje, kjer se naše telo skozi ples in glasbo uravna. Da bi začutili ritem, se moramo umiriti v umu in se očistiti, da bi lahko slišali svoje srce, iz katerega izvira tudi ritem, ki je vsakemu človeku naraven. Bitju srca denimo rečemo notranji ritem. Vsak človek ima tudi svoj ritem govorjenja, svoj ritem hoje, svoj ritem spanja, delovanja.

Ritem je v nas in je del nas, zato je nesmotrno govoriti, ali imamo ritem ali ne. Ne držimo ga v rokah kot materijo. Lahko pa ga začutimo, slišimo in celo okušamo.

Zunanji ritem je vse, kar zaznavamo od zunaj. Ishmech vodi k spoznavanju obeh. In če smo izgubili stik s svojim notranjim ritmom, nas ishmech vrača k ponovnemu spoznanju, odkritju tega. Nauči nas, da ga ponovno slišimo.

In če slišimo sebe od znotraj, potem vse, kar prihaja od zunaj, prav tako lahko razumemo in slišimo. Človek, ki sebe ne sprejema popolnega takšnega, kot je, ne more slišati in ni usklajen z lastno notranjo frekvenco vibracije, ki živi v njem.

Veliko ljudi misli, da nimajo ritma, da ne znajo plesati po ritmu. Res je, da imajo ljudje, ki živijo v stiku z naravo, torej tisti, ki od malega poslušajo petje ptic, žuborenje potoka, poslušajo prasketanje ognja, plešejo ob glasbi bobnov, violine in pojejo, bolj razvito percepcijo, ker so živeli v stiku z ritmom v naravi in so ga ponotranjili. Ritem od zunaj je postal del njih in se združil v eno. Tisti, ki živijo v mestu, kjer naravne ritme prekrivajo zvoki avtomobilov, ropotanje strojev, hupanje avtomobilov, imajo med naravnimi zvoki in svojo notranjostjo moteči zunanji dejavnik, ki zvok/ritem zaduši, zato ga ne slišijo. Vsak človek pa ima ritem, ki je popoln in je del njega. To je notranji ritem bitja srca, ki bije samodejno.

Telo mora začutiti vse zvoke

Ples ishmech uporablja vse možne vrste glasbe na planetu. Od zvoka narave, ptic in živali do zvokov vseh naravnih elementov, klasiko, blues, pop, rokenrol, heavy metal ... Telo mora začutiti vse te zvoke. Na koncu ostane zvok diha, ki ima specifično vibracijo in ki ga sliši edino človek, ki je absolutno odprt na fizičnem, čustvenem in mentalnem nivoju. To je specifičen zvok.

Sedem stopenj ishmecha

Metoda ishmech je razdeljena na sedem stopenj. Na prvih štirih spoznavamo in pozneje obvladujemo svoje fizično telo, nato čustva, čemur sledi razumevanje intelekta. Ko postanemo naravni in se otresemo vseh psihičnih in fizičnih blokad, se podamo na pot pete, šeste in sedme stopnje, kjer človek spozna bistvo sebe, svobodo. Poveča se čutenje, razumevanje drugih, razumevanje narave, razumevanje zvoka iz vesolja, spoznavanje tonske lestvice, povezane v celoto. V določenih vibracijah se skrivajo določene skrivnosti. Ker je človek narejen iz približno 70 odstotkov vode, se v zapisu vode skriva izvorno znanje, kjer postane jasen izvor materije. In še veliko skrivnosti, ki so pravo znanje in vedenje, lahko razkrijemo z opazovanjem sebe, drugih in narave.

Kristina De Ventus

4-dnevni kamp ishmecha na Debelem rtiču 

Poletni kamp Vibracija v avgustu

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja