Kdor ne sprejema, je v konfliktu

18. 7. 2017
Deli
Kdor ne sprejema, je v konfliktu (foto: profimedia)
profimedia

Kdor ne more sprejeti samega sebe takšnega, kot je, kdor ne sprejme drugih ljudi in vsega, kar obstaja, kakršno je, je v nenehnem konfliktu sam s seboj in z drugimi, piše Ivan Soče v knjigi Hipokrat je bil kuhar.

1. Nesprejemanje drugih

Nesprejemanje drugih je eden temeljnih vzrokov trpljenja. Nobenega človeka ne moremo na silo spremeniti, lahko spremenimo kakšne vzorce vedenja, a to še ne pomeni spremembe osebnosti. Vse, kar lahko naredimo, je, da se sami obnašamo tako, kot želimo, da se obnašajo drugi... Edina oseba, ki jo lahko spremenimo, smo mi sami, temu pa se najbolj upiramo. 

2. Nesprejemanje staranja in smrti

Nesprejemanje samega sebe v vseh obdobjih življenja mnoge pahne v kremplje dobička željnih podjetij za pomlajevanje, ki ponujajo vse: od kirurških posegov do kapsul za večno mladost. Nesprejemanje minljivosti lastnega življenja in življenja drugih nas lahko pelje v nerazumne življenjske odločitve. 

3. Nesprejemanje bolezni

Nesprejemanje bolezni kot opozorila, da smo v preteklosti delali nekaj narobe, in zgolj boj proti bolezni ne vodita k ozdravitvi. Boj proti eni bolezni nas vsestransko slabi in ustvarja idealne pogoje za nastanek novih bolezni. Bolezen je velikorat posledica velikega čustvenega konflikta, ki je ostal nerazrešen. Če bolezen sprejmemo kot dobro informacijo (opomin) in prevzamemo odgovornost za njen nastanek, ugotovimo dejanske vzroke in jih odpravimo, smo na dobri poti k ozdravitvi. 

4. Nesprejemanje samega sebe

Nesprejemanje samega sebe je eden pomembnejših vzrokov nesreče in zbolevanja. Želja biti drugačen (boljši, lepši, bogatejši, zabavnejši) je legitimna, a jo moramo začeti uresničevati na realnih, trdnih temeljih, tj. s sprejetjem lastne osebnosti. Na vprašanje, kdo sem, mnogi nimajo odgovora, že samo vprašanje se jim zdi neumno in neodgovorljivo. Le samosprejti posameznik lahko ustvarja zdrava razmerja (ljubezenska, družinska, poslovna), v katerih je enakovreden. 

Sprejemanje prav tako ne pomeni pasivnost, ampak razumevanje. Ne pomeni opustitve nenehnega prizadevanja, da bi sami postali boljši človek, da bi prispevali k spremembam na bolje drugih ljudi, družbe ali države. Življenje po načelu sprejemanja pomeni prizadevati si biti sprejemljiv. 

Iz knjige Hipokrat je bil kuhar, Ivan Soče

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez