Negativne stvari v življenju same po sebi pustijo globok vtis in psiho (včasih tudi po nepotrebnem) močno obtežijo. Če pa znamo dobrim stvarem pripisovati večjo težo (ali pa smo nanje zavestno bolj pozorni), postane življenje veliko lažje.
Katastrofe, nasilje in druge nesreče pritegnejo našo pozornost bolj kot dobre novice, naši možgani zaznajo nevarnost mnogo hitreje kot dobro priložnost in se močneje odzivajo na neprijetne dražljaje kot na prijetne. Strah in previdnost sta naša redna spremljevalca, saj nam pomagata preživeti. Nasprotno pa nenehno stanje strahu in preplašenosti povsem ohromi našo sposobnost ukrepanja.
Kako se torej ljudje sploh znajdemo?
Bolje optimist kot pesimist
Številni si okrepijo pozitivne moči z neke vrste samoutvaro. Pozitivne iluzije, pretiran optimizem, optimistično samozavajanje ali nerealistični optimizem so oznake, ki jih temu stanju pripisujejo psihologi.
Že neštetokrat so dokazali, da na stvari pogosto gledamo bistveno bolj pozitivno, kot bi to dovoljevala realistična (ali celo pesimistična) ocena okoliščin.
In prav to je spretnost, ki lahko dobro vpliva na naše življenje.
“Radi imamo dvojna merila,” pravi raziskovalec sreče Daniel Nettle.
“Naš rožnato obarvani pogled predvsem občuduje nas same, medtem ko o preostalem svetu zlahka izražamo kritična ali pesimistična mnenja.”
Nezaveden obrambni mehanizem
Nad tem psihološkim pojavom nimamo zavestnega nadzora.
Mirno verjamemo, da bo bolezen doletela druge, ne nas, da se ločitve, prometne nesreče, nasilna dejanja dogajajo nekje drugje. Prepričani smo, da imamo vajeti svojega življenja trdno v rokah, kar je sicer zelo varljiv občutek, a neprecenljive vrednosti za naše življenjsko zadovoljstvo v nepredvidljivem in nevarnem svetu.
Dolgoročna študija, ki je zajela več kot 15 tisoč Britancev, je pokazala, da je občutek nadzora nad svojimi dejanji 20-krat boljši pokazatelj sreče kot osebni dohodek.
Bolje optimist kot realist
In celo če se optimist zave katere od svojih številnih utvar, to še zdaleč ne pomeni, da se bo iz tega kaj naučil.
“Na milijone ljudi si vsak dan naredi seznam stvari, ki bi jih radi tisti dan opravili,” razlaga psihologinja Shelley Taylor s kalifornijske univerze, “in prav vsak dan si naložijo preveč – čeprav vsak večer črno na belem vidijo dokaze za to.”
Res pa je, da takšne trdovratne iluzije niso prav nič škodljive.
“Kdor si na seznam napiše devet stvari, jih bo bolj verjetno opravil vsaj sedem, kot pa če bi si jih že na začetku napisal le sedem.”
Pozitivna megalomanija
Nepoboljšljiv optimizem je očitno mila oblika megalomanije. Brez njega se namreč številnih projektov sploh ne bi lotili, imeli bi bistveno manjšo motivacijo za tvegana in ustvarjalna dejanja.
Določena mera samoprecenjevanja nam pomaga pri razvoju in nas žene naprej. Za dosego cilja napnemo vse moči in se vanj tako vživimo, da damo od sebe res najboljše.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
