Ljubezen ni le emocija, ljubezen je kreativna sila in moč, povod za vse dobro in pozitivno. Vsak izum, vsako odkritje in ustvarjalnost je izšlo iz ljubezni do nečesa ali nekoga. Najvišja in najpopolnejša ljubezen se začne z izražanjem srca – vsako srce pa pesem zapoje malo drugače.
Človek danes večinoma deluje iz uma, ki si ga je za talca vzel svet zunanjega. Z modrostjo srca, iz katerega je deloval človek včerajšnjega dne, le redki vzdržujejo pristen stik.
Dve srci
Večina nas s frazami tipa 'moje srce mi pravi, da gre za pravo stvar' ali 'jaz poslušam le svoje srce' le opravičuje svoje sebične in celo neetične cilje. Podobno zlorabljamo 'domnevno' modrost srca, ki je v resnici ne poznamo, priznamo in zato tudi zares ne slišimo, ko se pred seboj in svetom opravičujemo za svoja bolestna oklepanja ljubezni do nekoga ali veliko tistih, ki nam ljubezni v prvi vrsti ne vračajo.
V imenu praznih floskul tipa 'poslušam svoje srce' je vsekakor mogoče zabresti na številne stranpoti življenja. Naslanjanje zgolj na zunanje nas dela čustveno otopele in izolirane posameznike.
Povedano je ob neki priložnosti lepo povzel Bodin iz društva Bindu – društva za preučevanje starih tradicij, kultur in znanj: "Srce je postalo zaklenjen organ, ki ga ne uporabljamo več enako, kot so ga naši predniki, ki so sobivali z naravo; čutili so jo, razumeli, imeli stik z njo, bili so njen del. Sodobni človek pa je postal osamljen sredi betona in zaprtih stanovanj. Ko smo osamljeni, se naše srce zapre."
In kadar je naše srce zaprto, se namesto v neskončne notranje globine veže na pester in le na videz razburljiv zunanji svet. Takšno, pozunanjeno srce, se nato (pre)burno odziva na zunanje dogajanje, hrepeneti začne po nedosegljivem, nenehno si želi pozornosti, pohval, potrditve ali zaščite. Vse, kar si srce sicer zasluži, a žal nič od tega ne more zares dobiti v zunanjem svetu.
Na drugi strani pa se odprto, notranje srce, ozira v naše brezmejne globine, kjer pravilno sluti čisti vir vsega, kar je. Tam je namreč 'dom duše'. Dejavno notranje srce nam našo pozornost spet in spet velikodušno poplača z notranjo toplino in občutki notranjega miru.
Lahko bi torej rekli, da smo ljudje v resnici bitja dvojih src – t. j. zunanjega in notranjega srca.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
