Ljubezen - edina pot in edini cilj

20. 11. 2015
Deli
Ljubezen - edina pot in edini cilj (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Ljubezen kot kozmični fenomen, kot izhodiščna točka vsega, kot substanca, iz katere je vse izšlo, kot da se je od nas ločila in kot da je postala nedosegljiv cilj.

Čas, v katerem živimo, je čas velikega napredka, velikih odkritij in neizmernih možnosti. Danes lahko živimo v najbolj odročnem kotičku zemljine oble, a z uporabo globalnih mrež, spleta, vseeno komuniciramo s preostalim svetom, tako da v vsakem trenutku dneva natančno vemo, kaj se dogaja na drugem koncu planeta. Informacije še nikoli niso bile bolj dostopne in še nikoli ni bilo lažje izvedeti česarkoli o komerkoli ali najti karkoli, kar bi bilo lahko za nas pomembno, pa tudi nepomembno.

Fenomen omreženja nas danes povezuje praktično z vsem in vsemi. Tako vidno postajamo del nedeljive celote, ustvarjamo virtualna prijateljstva, prek tipkovnic in zaslonov iščemo sorodne duše, a navkljub vsem tem senzacijam ostajamo globoko v svoji duši neizmerno prazni in osamljeni.

Ker se počutimo ranljive, dneve preživljamo v iskanju nekoga, ki bi v naše življenje vnesel svetlobo, ki bi nam pokazal, koliko smo v resnici vredni, in ki bi nas končno osrečil. Zdi se, da tega začaranega kroga ne bo nikoli konec, saj se nam to, kar tako hrepeneče iščemo, spet in spet izmika.

Morda pa le mi sami ne vemo, kako in kje iskati, in zato vedno znova iščemo na napačnih krajih?

Osamljenost, razočaranje, brezupnost, neuspešnost, ljubosumje, posesivnost, gnev, obup, zavist – vse to so manifestacije ene in iste stvari – STRAHU, ki se je tako zelo razrasel, da se ne gre čuditi, če ne vemo več, ne kje smo in ne kdo smo.

Edina stvar, ki stoji nasproti vsem tem silnim manifestacijam strahu, pa je LJUBEZEN, ki je bistvo in edini odgovor – edina pot in edini cilj.

Le ljubezen je tista, ki zmore nadomestiti vse praznine in popraviti vse, kar je potrebno popravljanja. Le ljubezen je tista, ki zaceli vse rane in prinese svetlobo v vsak odnos, vsako akcijo, in le ljubezen je lahko odgovor na prav vsako vprašanje.

Če je ljubezen to, iz česar je vse nastalo, če je ljubezen tisto, kar nas je ustvarilo in pripeljalo v dimenzijo tega časa in prostora, ki ji rečemo ŽIVLJENJE, potem je taista ljubezen tudi tista, ki je še vedno prisotna v nas, v vsaki naši celici, v vsakem delčku našega bitja.

Ljubezen tako še naprej ostaja neločljivo povezana z nami, saj nič, kar je nastalo, ne more biti ločeno od tega, iz česar je nastalo, in zato tudi mi sami nikoli ne moremo biti ločeni od svojega izvora.

Ko vse to vemo (v trenutku, ko smo se vsega tega spet spomnili), je naša edina naloga, da razkrinkamo sloje prepričanj, razmišljanj, predsodkov in blokad, ki so nas ločile od resnice, ki je v nas vedno bila, vedno je in bo. Pomembno je le, da tej sili, ki ustvarja svetove, omogočimo, da se izrazi v vsej svoji svetlobi in razsvetli naše poti, naše delo, vsak naš odnos.

Siniša Ubović, Nataša Zupanc, fotografije: shutterstock

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez