Kolumna: Premirje v odnosu

19. 1. 2011
Deli
Kolumna: Premirje v odnosu

Ljudje vsakodnevno prihajamo v stik z različnimi ljudmi. Vendar se nas najbolj dotaknejo in hkrati najbolj zaznamujejo prav družinski odnosi in interakcije: med možem in ženo, mamo in hčerko, brati in sestrami.

Razlika med partnerskim in starševskim odnosom, ki pogojuje vse druge razlike, je ta, da je partnerski odnos pogojni odnos, brez krvne vezi, starševski pa brezpogojni, z najmočnejšo vezjo; krvno vezjo.

Pogojni odnos pomeni, da je v njem veliko stvari pogojenih, čeprav si tega velikokrat ne želimo priznati. Potrebnih je veliko sestavin, kot so pogovor, razumevanje, sodelovanje, sočutje, prilagajanje, sprejemanje kompromisov, da lahko harmonično živimo drug z drugim. In tako po letih bivanja s partnerjem ugotovimo, da je ljubezen le ena izmed sestavin partnerskega odnosa.

Vse te sestavine pogajanj in kompromisov ter ljubezni sem zaznala med znanci, s katerimi sem preživela nekaj časa konec minulega leta. Je že tako, da včasih te stvari prej opaziš pri drugih kot pri sebi. In se iz tega lahko marsikaj naučiš. Začelo se je z idejo, da se moški zvečer družijo, končalo pa tako, da so v postelje popadali šele zjutraj, v opojnem stanju in židane volje.

Dnevni dogodki so bili naslednji: dopoldne ženski očitki glede moškega večera, opojnega stanja in jutranjega prihoda v posteljo. Maščevanje s tišino, ignoriranjem in sarkazmom. Primerjava z moškimi, ki so večer preživeli s svojimi partnericami, trezni in naspani. Iniciativa k druženju s takšno vrsto moških.

Pozneje čas, posvečen le partnerskemu odnosu, zvečer zakopana bojna sekira, ki je prinesla vzdušje pomiritve in združitve para ter nasmeh na ženskih ustnicah. Če povzamem, je bilo izgovorjenih veliko besed, izkazanih gest in dejanj, kar je zelo zamaskirano izražalo tisto, kar si je ženska želela. Čeprav morda način ni bil najbolj primeren.

A vseeno, s kopico naštetega je želela sporočiti, da se je počutila zelo zapostavljeno in osamljeno, ker je noč prebedela sama v postelji ob razmišljanju, kaj dela družba moških in kdaj se bodo spravili spat. Nato je bila jezna zaradi jutranjega prihoda. A ker jeze, razočaranja in osamljenosti ni znala izraziti z besedami občutkov, je to pokazala s svojimi dejanji ignorance in maščevanja ter sarkazma.

Tako se je neprijetno vzdušje napetosti para valilo nad nami kot jesenska megla, da smo si prav želeli, da čim prej posije sonce; da se konflikt razreši. Jeza ženske se je vlekla čez dan do trenutka, ko je občutila, da se je zdaj začel čas, namenjen le njej. Čas, ki ga lahko kakovostno preživi s svojim partnerjem, ko svoja čustva da na plan in pove, kako se resnično počuti. Po tem se ji je narisal nasmeh na obraz.

Premirje v odnosu najlažje dosežemo, če se o konfliktu iskreno pogovorimo. Poleg tega, da vsak pove svoje videnje in stališče dogodkov in težave, ki je zato nastal, je še kako pomembno, da ob tem pove tudi svoje občutke. Ponavadi gre pri ženskah ob takšnih vrstah konfliktov za prebujene občutke zapostavljenosti, zanemarjenosti, odtujenosti, osamljenosti in žalosti, pri moških pa za jezo, frustracijo, pritisk, občutek utesnjenosti v odnosu, kjer ne morejo izraziti sebe.

Razrešitev zahteva veliko truda, vloženega v poslušanje, razumevanje, brzdanje jeze, kritik in žaljivk ter sočutje in nato iskanje bolj primernih rešitev z namenom, da bi se takšni spori pojavili čim manjkrat. Ker prej ali slej bo par spet doživel takšen ali podoben konflikt, vendar takrat z zavedanjem, kako mnogo elegantneje priti do jedra težave in partnerjevega srca.

Ana Zarnik, Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije v Lisi

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez