Kako ne biti žrtev slabih novic

13. 8. 2016
Deli
Kako ne biti žrtev slabih novic (foto: Profimedia)
Profimedia

Tisto, kar slišite, o čemer se pogovarjate, in tisto, čemur posvečate pozornost, zaseda prostor v vašem notranjem svetu. Da bi ohranili mir in vedrino, bodite pazljivi pri tem, katerim novicam odprete svoja vrata.

Še nikoli ni bilo težje ubežati negativnim vibracijam, ki se širijo na vse strani. Ker so množični mediji zavzeli že vsak poseljen kotiček Zemlje, se, tudi če si to želimo, ne moremo izogniti bombardiranju z vsemi mogočimi informacijami.

Kljub vsemu lahko, medtem ko razvijamo odpornost proti vplivu najrazličnejših informacij, ki prihajajo iz različnih avtoritarnih virov, sprejmemo nekaj preventivnih ukrepov. Lahko si mislimo in verjamemo, da slabe novice izvirajo iz dogodkov samih, težje pa si predstavljamo, da je njihov izvor v resnici posledica slabih namer in dejanj ustvarjalca javnega mnenja.

Toda zakaj bi nas z negativnimi novicami, ki jih pošiljajo v javnost, iz dneva v dan zastraševali, če ne zaradi želje, da bi imeli um in energijo drugih pod svojim nadzorom?

Ena od pogubnih posledic egocentričnega vedenja avtoritarnih likov je, da jim večina ljudi, kot da bi bili hipnotizirani, verjame. Zgolj preventivno, da se torej kaj takšnega ne bi pripetilo tudi nam, da torej ne bi izgubili zdravega razuma, izpostavljamo nekaj nasvetov, kako preprečiti, da bi postali žrtve slabih novic.

Odkrijte, od kod slabe novice prihajajo ...

in jih preprosto nehajte sprejemati.

Pri tem koraku stvari niso niti približno tako preproste, kot morda zvenijo, niti takrat ne, ko točno vemo, od kod nenehno prihajajo slabe novice, ki nam ne prinašajo drugega kot skrbi, pomislekov, strahov in drugih t. i. paralizatorjev.

Ena od glavnih težav je nedvomno povezana z odvisnostjo od pogubne navajenosti na nesrečo, strah, pomanjkanje in na druge muke.

Če se v zadevo poglobimo malce bolj, hitro vidimo, kako prav iz tega izvira izguba sposobnosti dojemanja, do katere mere vse te ogromne količine negativnih novic vplivajo na naše sisteme, predvsem na živčnega.

Zaradi tega je pravo vprašanje, kako ukiniti to dolgoletno in pogubno navajenost na trpljenje. Povedano z drugimi besedami: kako naj nehamo kopati jamo, v katero potem sami pademo?

Za začetek si poglejmo, v kakšnem stanju je naše telo, kakšno je naše dihanje, kakšna so čustva in kako je z našim duševnim zdravjem. Začnimo se torej zavedati resničnih učinkov na naše duševno in telesno zdravje.

Premislimo, ali smo utrujeni, izčrpani, ali nas tarejo občutki, da nas duši, občutki negotovosti, tesnobe, depresija ... Potem se moramo seveda vprašati, do katere mere na to vplivajo slabe novice, ki jih preberemo v časopisih, vidimo na televiziji, slišimo po radiu, na tržnici, v trgovini, cerkvi, pa od tega in onega. Bodimo iskreni in si priznajmo resnico, saj bomo šele takrat lahko nekaj spremenili.

Vsi se na primer zavedamo, da poslušanje poročil slabo vpliva na nas. Njihov sestavni negativni vpliv je tako prevladal, da smo po njih težko dobre volje, razen seveda, če televizorja ob vsaki negativni sliki ne izključimo. Seveda vam ne nameravamo svetovati, da nehajte spremljati poročila, prebirati časopise in pozneje o vsem razglabljati z drugimi. Sami dobro veste, kaj vam pomeni gledati, brati, govoriti in delati, vprašanje je le, ali to zares počnete.

Redno zastavljanje vprašanja: "Kako mi bo to koristilo?"

Če se nikoli ne vprašamo, kako nam lahko nekaj koristi, ko na primer gledamo TV, prebiramo časopis, komentarje na najnovejše novice, romane, revije, knjige, ko gremo v kino ali gledališče, ko brskamo ali klepetamo po spletu, obstaja velika verjetnost, da bomo svoj dragoceni čas in energijo zapravili za nekaj, kar nam ne prinaša nobene resnične koristi in nam daje le kratkotrajno zadovoljstvo.

Če želimo biti uspešni, če se želimo premakniti z mrtve točke in preseči življenje, na katero smo navajeni že od rojstva, moramo imeti nadzor nad svojimi glavnimi viri: pozornostjo in energijo.

Kako naj to naredimo drugače, če ne z nenehnim zastavljanjem vprašanja, kako nam lahko nekaj koristi, še preden se iz našega početja razvije navada. Navade nas namreč hitro zasvojijo, če so slabe, pa kaj kmalu sledijo težave. V vsakem primeru je vedno lažje preprečiti kot zdraviti.

Kadar ukrepamo preventivno, so težave majhne in rešljive, ko pridemo do faze, ko je treba že zdraviti, pa vzroka za težave pogosto ne moremo prijeti ne za glavo ne za rep. Potem se pojavi potreba po različnih oblikah joge in terapijah.

Naučite se uporabljati naslednjo tehniko

'Skozi eno uho noter, skozi drugo ven'

Kolikokrat na dan se nam zgodi, da slučajno nekaj slišimo in se, namesto da bi pustili, da nam gre skozi drugo uho ven, za to zataknemo in se začnemo obremenjevati?

Najslabše pri tem je, da dopustimo, da nam pride do živega in na nas vpliva negativno. Če bi lahko preslišali marsikaj od tistega, kar slišimo po televiziji, prek spleta, na ulici, v službi, na tržnici, v lokalu ... bi bolj poslušali sebe in bi naokrog prenašali za celo tono manj skrbi in strahov. Težava je, da tega preprosto nismo zmožni narediti. Zakaj?

Če se zazremo v svoj um, najdemo program, ki mu lahko rečemo zbiralnik informacij ali prejemnik misli. To je eden od osnovnih duševnih programov, brez katerih naš um ne bi mogel normalno delovati.

Težave se pojavijo, ko začne ta program delovati skladno z negativnimi zapovedmi ter sprejema in se odziva na vse, kar vsebuje besede, kot so strah, skrb, nesreča, žalost, trpljenje, ogroženost, pesimizem, boj, krivda, izdaja, žrtev, prevara, droga, vojna, bombardiranje, umor, smrt ...

Če je kar koli od tega povezano s kakšno našo bolečo izkušnjo, se samodejno odzovemo in se branimo. To se v glavnem dogaja tako, da tega (skorajda) ne opazimo, posledice na našem telesu, dihanju, čustvih in umu pa so več kot očitne.

Bodimo pozorni na držo ramen, ki so napeta, kot da pričakujemo napad. To nam jemlje življenjsko energijo. Začutimo, kako imamo napet obraz, čelo, jezik, možgane, spodnji del hrbta, trebuh ... Spremljajmo dihanje. Kristalno jasno nam bo, da nas je strah zavestnega bivanja v sedanjosti. Zavedli se bomo, da se bojimo odpreti.

Če si ne želimo pomagati tako, da bi še vedno sprejeli vse, kar nas doseže od zunaj, in bi potem morali po več ur preživeti v meditaciji, da bi spet nabrali moči, moramo najti namen svojega bivanja na Zemlji in ga začeti brez oklevanja izpolnjevati. Začeli se bomo 'brigati zase'.

Če nam ne uspe odkriti smotra našega obstoja, se bomo neizogibno posvečali tistemu, kar nam v tem trenutku ne pomeni prav dosti, na dolgi rok pa nam lahko samo škodi. Temu se reče karma. V tem primeru ne bomo znali ne ceniti ne izkoristiti priložnosti, ki nam je bila ponujena z rojstvom.

Tisto, kar nam bo nedvomno pomagalo odkriti naš smisel, je vprašanje, ki ga moramo raziskati in se glasi: Kaj je tisto, kar me privlači, že odkar vem zase?

Ko si postavimo to vprašanje, ni treba, da racionaliziramo in sklepamo, temveč moramo biti odprti, da se nam odgovor pojavi kot na dlani.

Če smo iskreni, ga že dobro poznamo, le da si na temelju lastnih interesov nismo nikoli drznili graditi svoje kariere, kaj šele življenja. Zaradi tega naša prava ljubezen – tisto, kar bi lahko počeli iz srca – ostaja prekrita s stotinami izgovorov, strahov, obžalovanj, skrbi, bolezni.

Ne glede na vse to pa je še vedno prisotna tam spodaj, tik pred našim nosom. Vaš smisel je tisto, kar pride do izraza. Ko boste to odkrili, morda ne boste verjeli, boste pa zagotovo vedeli.

Predrag Gnjatić

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja