Ali I Ching deluje?

10. 2. 2013
Deli
Ali I Ching deluje?

Ozračje duhovne disharmonije, ene od lastnosti naše dobe, in močno zanimanje za vzhodna učenja in veščino vedeževanja sta povzročila skoraj neverjeten razmah I Chinga (v slo. prevodu: Yijing) na Zahodu. Ni pa prišlo do resničnega razumevanja njegovih naukov.

Ko iščemo odgovore glede našega življenja ali usode, se lahko poslužimo tarota ali astrologije. Vendar pa je precej ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostmi vedeževanja, v resnici sleparjev, ki želijo na hitro zaslužiti. Logično je, da zaradi takšne površnosti obstajajo tudi skeptiki, ki ne verjamejo v oraklje ali v veščino vedeževanja, ki je bila v daljnji preteklosti sveta veda.

I Ching pomeni »Knjiga premen«, ki je v kitajski kulturi bila in je še vedno predvsem knjiga prerokb, od najbolj oddaljene preteklosti pa vse do današnjih dni.

Ta tisočletna knjiga je edinstvena v več pomenih besede; je knjiga modrosti in obenem priročnik, stičišče znanosti in etike, vir modrosti in knjiga prerokb. Zato ni čudno, da je deležna tolikšne pozornosti, študij in raziskav s strani znanstvenikov, zgodovinarjev in sinologov ter po drugi strani filozofov, duhovnikov in poznavalcev zgodovine religij.

Konfucij, ki je zbral in uredil tradicionalno kitajsko modrost ter vanjo vlil novega duha, je o tem dejal: "Ničesar nisem sam ustvaril, temveč sem to samo prenesel.'' Zbral in shranil je I Ching, ki je postal eno od petih častitljivih klasičnih del in je edino ušlo strašnemu požigu knjig, ki ga je leta 213 pr. n. š. ukazal vladar Che Muang Ti in med kitajsko revolucijo v 20. stoletju (Mao Zedong se je srečal z njim že v otroštvu).

To delo uvrščajo med svete tekste kitajske tradicije in je nedvomno ena najpomembnejših knjig svetovne literature. Ni navdihnila le Konfucija, ki je ob koncu življenja dejal, da bi rad živel še petdeset let, da bi se lahko posvetil študiju tega skrivnostnega teksta, temveč tudi Lao Zijev Tao Te King.

I Ching je velika poetična knjiga. Original je v kitajščini. Prevod Richarda Wilhelma (poznamo več kot trideset različnih prevodov) najbolje odseva arhaično lepoto teksta. Wilhelm je na začetku preteklega stoletja preučeval tekst s pomočjo svojega učitelja, kitajskega modreca Lao Nai Suana, in objavil celoten prevod, opremljen s komentarjem, in ga tako bolj približal zahodnemu razumevanju.

Še vedno nastajajo nove naklade tega prevoda, ki je v primerjavi z ostalimi prevodi najbolj popoln in dragocen.

Temelj I Chinga

Knjiga premen temelji na osmih simbolih grafičnega prikaza Jina (pasivno, negativno – prekinjena črta) in Janga (aktivno, pozitivno – neprekinjena črta) in njunih različnih kombinacij. Iz prekinjenih in/ali neprekinjenih črt sestavimo skupine s po tremi črtami, in tako dobimo osem osnovnih simbolov (trigramov). Trigrame lahko med seboj tudi združujemo, in tako nastanejo heksagrami, ki jih je vseh skupaj 64.

Izvor I Chinga

Njegovi začetki segajo v mitsko preteklost. Skozi dolga tisočletja kitajske zgodovine so se izoblikovala velika in pomembna razmišljanja, ki bila kasneje so zbrana v tej knjigi.

V kitajski literaturi so navedeni štirje avtorji I Chinga, ki pa je skozi čas pa vse bolj dozoreval. Prvi avtor naj bi bil kralj Fuxi, mitološka oseba, ki naj bi vzpostavila sistem osmih osnovnih simbolov (trigramov), na katerih temelji I Ching.

Legenda pravi, da so se ti simboli prvič pojavili na želvjem oklepu (treba je vedeti, da so želvji oklep uporabljali pri vedeževalskih veščinah v najstarejših praksah napovedovanja prihodnosti). Druga verzija zgodbe je, da je ta mitološki kralj videl iz jezera vstati nenavadnega zmaja. Slednji je imel na ledjih nenavadne simbole in kralj se je nemudoma podal k jezeru, da bi jih prerisal. V njih naj bi namreč bila zajeta skrivnost preobrazbe.

I Ching je bila prvotno knjiga brez besed, sestavljena iz osmih simbolov ali trigramov, ki simbolično ponazarjajo Univerzum in njegov razvoj.

Pred kraljem Wenom, prednikom dinastije Zhou, ki je živel v 12. stol. pr. n. š., ni bilo ničesar drugega. Wen je prvi napisal kratke presoje in komentarje k vsakemu heksagramu. Njegov sin vojvoda Zhou (Konfucij ga je imel za zgled popolnosti) je dodal kratke opise in pojasnil pomen posameznih črt.

Kralj Wen in vojvoda Zhou sta dala jasne smernice za pravilno uporabo heksagramov in posameznih potez, katerih pomen do takrat ni bil poznan.

Pozneje sta Konfucij in njegova šola na podlagi teh komentarjev I Ching dopolnila z dodatki in razlagami, ki so predstavljali izhodišče kasnejših komentarjev ali ''kril''.

Dvojnost

I Ching temelji na dveh osnovnih principih: principu svetlobe (Jang) in principu teme (Jin). Iz teh dveh elementov so sestavljeni vsi heksagrami.

V vsej naravi najdemo polarnost, akcijo in reakcijo: toplota in mraz, plima in oseka, moškost in ženskost, vdih in izdih ... Dvojnost neizogibno razdeli naravo tako, da je vsaka stvar polovica in zahteva drugo polovico, s katero se skupaj poveže v celoto.

Koncept Jina in Janga iz taoistične filozofije je tudi osnova Yijinga. Iz prvotne enosti (Tai Či) po razdelitvi na Jin in Jang izhajajo štirje diagrami, ko pa je bil dodan še tretji element, je nastalo osem trigramov ali Ba Gua.

Vsaka dvojnost zahteva tretjega, ''rešitelja'', raven, ki presega nasprotji in med njima vzpostavlja ravnovesje.

V Tao Te Kingu je to izraženo tako: ''Vse stvari ležijo v temi (Jin), postavljene so nasproti svetlobi (Jang), uravnoveša pa jih nematerialna moč (Či).''

Wu Wei, princip, ki je obstajal pred začetkom vsega, so risali v obliki kroga, in tako je Tai Či postal krog, razdeljen na svetlobo in temo, Jin in Jang. Vendar pa je v temnem principu prisotno tudi seme svetlobe in obratno, kar omogoča neprestano obnavljanje svetov, ki naj bi naposled dosegla ravnotežje, harmonijo.

Tai Či dobesedno pomeni ''glavni steber''. Z njim, kot smo videli, pride do pojava diade ali dvojnosti, sveta nasprotij, Jina in Janga. Eden prvotnih pomenov besede ''Jin'' je ''megleno, motno, ''Jang'' pa je med drugim prvotno pomenil ''prapor, ki valovi v polnem soncu'', kar nakazuje nekaj svetlega, jasnega.

Oba koncepta sta se kasneje uporabljala za poimenovanje svetlega in temnega brega (juga in severa) gore ali reke. Zato v I Chingu beseda ''Jang'' označuje ''trdno in svetlo'','' Jin'' pa ''mehko in temno''.Heksagrami

Heksagram je sestavljen iz šestih črt, ki so lahko temne ali svetle, Jin ali Jang. Te črte so lahko pri miru in služijo ustvarjanju heksagrama ali v gibanju, kjer se spremenjivi Jin preoblikuje v svojega nasprotnika Jang in obratno. Ob premikanju potez razpustimo heksagram in ga preoblikujemo v drugega.

Prvotni moči (Jin, Jang) se ne ustavita, temveč je njuno gibanje stalno in ciklično. Na ta način iščeta medsebojno ravnovesje. Ko se Jang izrazi na najvišji možni ravni, se razvije Jin in obratno. Prva dva heksagrama, Quian (''ustvarjalno'') in Kun (''sprejemajoče'') predstavljata dve primarni polarni moči.

Ali I Ching deluje?

I Ching ali Knjiga premen je skozi zgodovino doživela različen sprejem.

Na Kitajskem so knjigo uporabljali kot knjigo prerokb filozofi, politiki in navadni ljudje, kadar so morali sprejeti pomembno odločitev. Zanje je predstavljala knjigo začetka celotne modrosti, v kateri naj bi bila strnjena vsa človeška znanja. Prvotno je knjiga ponujala samo dva odgovora, Da in Ne, sčasoma pa so se oblikovale kombinacije, ki so svojo dvojno naravo (Jin in Jang) preoblikovale v bolj kompleksen sistem, vse dokler se ni izoblikovalo 64 heksagramov. Konfucij je prispeval vrsto komentarjev za razumevanje tekstov, ki jih najdemo v večini novejših izdaj.

Na Japonskem je knjiga snov za študij na univerzah, poslužujejo pa se je na primer tudi pred sklepanjem poslov.

Knjiga je prišla v Evropo leta 1600 preko jezuitov. Vendar so bili simboli za učenjake praktično nerazumljivi in šele na začetku 20. stoletja so jo, potem ko je bila prevedena v nemščino, prevedli še v druge evropske jezike.

C. G. Jung je redno uporabljal knjigo, njenemu študiju se je posvetil tudi matematik Leibniz, ki jo je primerjal s svojim odkritjem: dvojiškim sistemom.

Veliko učenjakov je sledilo naukom I Chinga, saj zanje predstavlja neprecenljiv vir znanosti, drugi pa menijo, da gre le za vedeževalsko knjigo. Najbolje, da ga vzame v roke vsak sam, kajti njegov filozofski izraz in strogi odgovori so vredni truda.

Javier Blay, www.akropola.org

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez