Glavne značilnosti karizme

8. 10. 2014
Deli
Glavne značilnosti karizme

Karizmatiki se največkrat zavedajo svojega močnega vpliva na okolje. Britanski psiholog in pisatelj prof. Richard Wiseman je preučil dvesto udeležencev državnega tekmovanja FameLab (Laboratorij slave). Udeleženci, ki so na testu o prenosu čustev na okolico zbrali največ točk, so dosegli tudi najboljše rezultate pri osvajanju žirije s svojo osebnostjo.

Znanstveniki, kot je Wiseman, trdijo, da so odkrili glavne značilnosti karizme. Medtem ko je to značajsko potezo težko opredeliti tako, da bi se vsem zdelo sprejemljivo, pa jo je lahko razčleniti na sestavne dele. Po Wisemanu ima karizmatični posameznik tri značilne lastnosti: močna čustva, nalezljiva čustva in odpornost proti vplivom čustev drugih.

"Ko spoznate človeka, ki ima karizmo, začnete nezavedno posnemati njegove kretnje in izraze na obrazu. Karizmatiku, ki se nam bo nasmehnil, bomo nasmeh zagotovo vrnili," Wiseman oriše komponento nalezljivosti čustev.

Drugi psihologi dodajajo lastnostim, ki jih je naštel Wiseman, še prepričanje o lastni vrednosti in pomembnosti, veliko psihofizične energije in dobro prenašanje stresa. Karizmatiki so tako prepričani vase in v svoje poslanstvo, da to prepričanje prenašajo tudi na druge. Ker imajo veliko energije, lahko vztrajno delajo, da bi dosegli svoje cilje, dobro premagovanje stresa pa jim pomaga, da se kljub nevarnostim in oviram podajo v tvegane podvige.

Psiholog Ronald E. Riggio, ki karizmatičnost preučuje že trideset let, meni, da so sestavni deli karizme tudi sposobnost govorništva, optimizem in pozitivna naravnanost. Veliki politični voditelji se v svojih nastopih pogosto slikovito izražajo, tako kot se je na primer Martin Luther King v svojem govoru o enakosti med rasami I Have a Dream (Imam sanje). Neka raziskava je pokazala, da so ameriški predsedniki, ki so jih ljudje v anketah označili za karizmatične – Abraham Lincoln, Franklin Roosevelt in Ronald Reagan – v svojih govorih uporabljali dvakrat več prispodob od svojih manj impozantnih predsedniških kolegov, konkretneje Herberta Hooverja in Warrena Hardinga.

Igra čustev in komunikacije

Riggio v enem od esejev trdi, da osebno karizmo lahko razdelimo na niz čustvenih in družbenih veščin, ki karizmatičnemu posamezniku omogočajo, da močno vpliva na čustva drugih. Po Riggiu mora imeti karizmatik razvito sposobnost izražanja, biti mora pronicljiv in imeti nadzor tako na čustvenem kot na družbenem področju.

Čustveno izražanje je sposobnost spontanega in iskrenega izkazovanja čustev, ali vsaj prepričljivo ustvarjanje takšnega vtisa. Zaradi te sposobnosti karizmatiki svoja čustva in razpoloženja prenašajo na okolico. Ponavadi izražajo pozitivna čustva, toda če so sami vznemirjeni ali jezni, lahko okolico tudi razdražijo.

Čustvena pronicljivost je sposobnost opažanja duševnih stanj drugih in posledičnega ustreznega odzivanja na njihove čustvene potrebe. Karizmatiki slovijo po tem, da znajo natanko 'uganiti', kaj njihova okolica potrebuje in si želi, ter ji to tudi ponuditi, pri čemer s svojim občinstvom vzpostavijo zelo močne čustvene vezi. Toda pozor: čustvene pronicljivosti ne smemo enačiti s čustvenostjo ali z ranljivostjo. Karizmatični posameznik mora imeti radar za prepoznavanje čustev drugih, da bi jim lahko ugodil, ni pa treba, da takšna čustva doživlja tudi sam.

Nadzor nad čustvi karizmatičnim ljudem omogoča, da izražanje svojih čustev prilagajajo in ustrezno dozirajo: da po potrebi aktivirajo svojo očarljivost, navdušenje ali bes. Zanje je značilno, da v stresnih situacijah ostanejo zbrani, da so nad težavami in da položaj obvladujejo.

Geni ali vzgoja?

Družbeno izražanje je veščina besednega izražanja in sposobnost vključevanja drugih v komunikacijo. Besede karizmatika so nabite z energijo, zaradi česar so takšni ljudje zanimivi in prepričljivi govorniki in sogovorniki. Družbena pronicljivost je sposobnost branja in razlaganja družbenih situacij. Karizmatik je pozoren poslušalec ali pa vsaj ustvarja vtis, da pozorno posluša. Mnogi med tistimi, ki so se že srečali s karizmatikom, pravijo, da so imeli občutek, kot da se jim je popolnoma posvetil in jim dal občutek, kot da so edini na svetu. Družbeni nadzor karizmatiku omogoča, da igra različne vloge in se vklopi v vsako skupino.

Večina med nami ima nekatere ali kar vse sestavne dele karizme, vendar ti niso dovolj izraziti, da bi lahko močno vplivali na okolico. Pri karizmatiku so vse naštete sposobnosti razvite in uravnotežene. Posameznik, pri katerem te veščine niso v enaki meri poudarjene, pri stiku z okolico ne bo tako zelo uspešen. Kdor ima na primer močno čustveno izraznost in šibek čustveni nadzor, bo za okolico težko prebavljiv, kot kakšna preveč začinjena jed.

Že staro vprašanje je, kako nastanejo karizmatični ljudje. Se s karizmo rodijo ali to lastnost razvijejo pozneje? Rezultati novih raziskav pričajo o tem, da je karizma delno prirojena, delno pa se oblikuje z vzgojo, izobraževanjem in drugimi izkušnjami. V otroštvu ima malokdo vpliv na lastno vzgojo in izobraževanje, a psihologi trdijo, da lahko nekatere vidike karizme pridobimo, poudarimo in izklešemo tudi v poznejših letih. Če torej ne slovite kot karizmatična oseba, ne obupujte. Prof. Wiseman trdi, da lahko s treningom pridobimo 50 odstotkov karizmatičnih lastnosti, natančneje tistih, povezanih z držo, poslušanjem, izražanjem, postavljanjem vprašanj in prenosom zamisli. Z enostavnimi postopki lahko spremenite način, na katerega vas okolica doživlja, in si pridobite ugled karizmatične osebe.

Ozren Podnar

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez