Dr. Jože Magdič: Duša je Stvarnik v meni

Kot zdravnik, nevropsihiater, pri človeku ločim tri celote – telo, psiho in dušo. Psiho razumem kot manifestacijo našega zavedanja iz aspekta telesa oziroma možganov. To je zavedanje samega sebe, ki ga zmorejo naši možgani. Psiha je torej produkt možganov, lahko tudi rečem, da so možgani violina psihe. Duša pa je nekaj, kar ni produkt možganov. Da gre za dve različni enoti, se kaže tudi v našem doživljanju psihofizične bolečine, ki je drugačno od tistega, kadar boli duša. Psiha trpi drugače kot duša.

Psiha je produkt možganov, medtem ko je duša transcendenca, kot taka je nedoumljiva v najširšem pomenu besede. Zato se psihiater ukvarja s psiho, transcendenca pa je zadeva duhovnika. Če izhajamo iz aspekta evropske civilizacije, rimsko-grške civilizacije, na kateri sloni krščanstvo, potem je duša nekaj, kar je dano oziroma kar je del Stvarnika v meni.

Duša se ne vsiljuje

Za dušo je značilno, da se ne vsiljuje, transcendenca se nikoli ne vsiljuje, Stvarnik se ne vsiljuje. Tako je velik v meni, da ne potrebuje posebnega ukvarjanja moje psihe ali telesa z njim. Gre pravzaprav za svobodno voljo, ki je za mene tudi duševni fenomen -  Stvarnik mi omogoča, da se odločam kot individum, ali ga sprejmem ali ne. Svobodna volja je pravzaprav največja ljubezen Boga do mene. Sam odločam, ali bom Boga sprejel ali ne.

Tako kot se duša ne vsiljuje, tudi dr. Magdič noče duše vsiljevati nikomur. Vendar pa če nekdo meni, da duše kot take ni, se mu ta človek nekako zasmili. Ker v bistvu s tem, ko negira dušo v sebi, negira tudi smisel svojega življenja. Hkrati to tudi pomeni, da je tak človek doživljal razvoj osebnosti, v katerem se transcedentalna komponenta v njem ni mogla razvijati oziroma se individuirati.

Celoten intervju z nevropsihiatrom jungovske smeri dr. Jožetom Magdičem lahko preberete v jesenski številki revije Sensa, ki izide v petek, 6. septembra.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja