Biti srečen takrat, ko deluje ego, ni mogoče.

12. 1. 2016
Deli
Biti srečen takrat, ko deluje ego, ni mogoče.

Ob slepem sledenju številnim provokacijam ega – željam, strahovom in ambicijam, ob odzivanju po ustaljenih vzorcih, utečenih programih in nezavednih vzgibih, nas bolj kot ime človek označuje ime biološki robot. Kolikšen del življenja predstavlja rutinsko odzivanje?

Ego nas pretvarja v bitja, ki jih označuje notranja razcepljenost, neozaveščenost svojih vzgibov, strah pred neznanim in drugačnim. Naša zavest tudi v budnem stanju, čeprav se tega ne zavedamo, ni zares budna. Naš um je ujet, ustekleničen, zavzema takšno obliko, kakršno mu diktira ego. Preko naših misli in čustev obvladuje tudi naše telo.

Ego je prepričan, da so vse pomembne stvari zunaj, zato tudi sebe iščemo v zunanjem svetu. Odrezani od svojega bistva smo nasedli laži, da smo nepomembna smet v vesolju, ločeni od sonca in zvezd, nemočna bitja, ki ne morejo spremeniti ničesar. Zato tudi ne pomislimo, da je vse to, na kar smo pristali, nevredno človeka. Nezavedno počnemo grozljive, odvratne stvari, ob tem pa si zatiskamo oči in si samoljubno domišljamo, da so za vse krivi drugi.

Večina si življenja brez ega preprosto ne zna predstavljati; ustaljena je predstava, da je odločilen za naš obstoj in preživetje. Neobveščeni o dogajanjih v svoji notranjosti se popolnoma podrejamo njegovi nadvladi, ki se je, napol speči, niti ne zavedamo. Številni, ki ne ločijo med dušo in egom, se mu bodo ob branju teh vrstic ogorčeno postavili v bran, misleč, da je napadeno njihovo intimno bistvo. Ne zavedajo se, da so v vlogi zapornika in paznika hkrati.

Prvi je zelo jasno in poglobljeno o fenomenu ega in odločilnem pomenu njegove odstranitve spregovoril duhovni učitelj in avatar vodnarjeve dobe, Samael Aun Weor. Opozoril je na njegovo povezavo s spolnostjo ter na pomen ustrezne spolne prakse za naš duhovni razvoj. O soočanju z egom in njegovim odstranjevanjem govori v knjigi Revolucionarna psihologija in številnih drugih.

Navaja osupljiv podatek, da v sedanjem obdobju ego obvladuje v povprečju 97 odstotkov našega delovanja in 'pokuri' prav tolikšen delež energije duše. Med avtorji, ki tematiko ega zelo dobro predstavljajo, je vredno omeniti tudi pisatelja Echarta Tolleja.

Nujno je spoznati, da ego nima nič skupnega z našim resničnim duhovnim bistvom, da gre za umetno strukturo v nas, ki jo je treba ozavestiti in onemogočiti. Vse dokler tega ne storimo, napredka v življenju, ki je bolj životarjenje, ne more biti.

Biti srečen takrat, ko deluje ego, ni mogoče. Sreča se pojavi v trenutkih, ko um, voden od ega, umolkne. Ta Satanska struktura v nas, ki duši našo božansko bit, našo duhovno esenco, je izvor vseh naših težav. Smrt ega pomeni rojstvo resničnega človeka. Tudi žitno seme mora umreti, da se iz njega rodi mlada rastlina. Z razkrajanjem ega postajamo ljubeče bitje, postopoma se krepi luč v nas.

Zoran Železnikar, www.prisluhni.si

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja