Vstopanje v razmerje s človekom, ki je odrastel kot otrok ločenih staršev, s seboj pripelje nekaj dodatnih komplikacij, ki pa se - če jih razumete in spoštujete - lahko oblikujejo v temelj kvalitetnega in dolgotrajnega odnosa.
1. Lahko so pretirano vezani na svojo lastnino
Otroci ločenih staršev ne izoblikujejo enakega dojemanja koncepta doma kot ostali otroci. Njihovo odraščanje je razpeto med dve lokaciji, od ene do druge pa se selijo s potovalko svojih stvari. Stvari, na katere se lahko močno navežejo, ker jim dom v bistvu predstavljajo prav te stvari in ne nujno domovanje očeta ali domovanje mame. Za njih je preprosto dom tam, kjer imajo (trenutno) svoje stvari.
2. Enega od staršev imajo "raje"
Ne razumite narobe - oba starša imajo radi, le da je eden "preferenčen". Imajo ga raje kot drugega, ker so v življenju bili primorani razdeliti svoja čustva med dve prostorsko in življenjsko ločeni osebi. Katerega imajo raje verjetno ne bodo nikoli razkrili, se pa to začuti v njihovem odnosu in dodatno izpostavi v času počitnic in praznikov, ko se obiskuje oba starša.
3. Imajo močno vez z brati ali sestrami
Bratje in sestre ločenih staršev se močneje povežejo, ker pri drug drugem odkrijejo razumevanje do situacije, v kateri so se znašli in bolečine, ki so jih prestali. V drug drugem najdejo podporo pri soočanju z dejstvom, da njihove življenjske okoliščine niso optimalne, kar skozi leta njihovo vez še dodatno utrdi.
4. Tudi oni se bojijo ločitve
Študije večkrat opominjajo, da so otroci, ki so odraščali z ločenimi starši, bolj nagnjeni k temu, da se bodo kasneje v življenju tudi sami ločili. A statistike govorijo le eno plat zgodbe. Ločitev ni programirana v njihove možgane, prav tako ni zapisana v genih. Živeti z ločitvijo pomeni, da imajo ti ljudje to opcijo vedno v mislih. Jo poznajo. Jim je domača. In zato se morda hitreje nagnejo v to smer, ko se pojavijo težave v odnosu. To pa še ne pomeni, da jim je ločitev enostavna ali priročna. Do nje imajo še vedno odpor in se jo bojijo tako kot vsi ostali.
5. Lahko so izredno zvesti ali pa nagnjeni k varanju
Nagibanje k enemu ali drugemu ekstremu je najbolj prisotno pri otrocih, katerih starši so se ločili zaradi varanja. Ko se s tem spoznajo, se včasih obrnejo v popolnoma nasprotno smer in intenzivno delajo na tem, da takšnih bolečin ne bi povzročili svojemu partnerju, ali pa varanje sprejmejo kot status quo, kot nekaj običajnega in tako sledijo po stopinjah svojih staršev.
6. S svojimi težavami iz otroštva se soočajo še dolgo v odraslo življenje
Šele kasneje v odraslem življenju se otroci ločenih staršev prenehajo zavedati neštetih učinkov, ki jih je na njih imela ločitev. Dolga leta je potrebno, preden pričnejo odkrivati in podrobneje razumeti, kako je ločitev pomembno vplivala na razvoj njihovih obstoječih kapric, navad in prepričanj.
- Preberite še: Strah pred biti sam
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel
