Moški in ženske smo konec dneva vendarle iz istega planeta, a med spoloma obstajajo izjemne razlike v komunikaciji preko telesne govorice. Razumevanje teh razlik pa lahko dolgoročno le izboljša naše odnose.
Naj za začetek samo omenimo verbalno komunikacijo. Moški in ženske v povprečju dnevno izgovorimo približno isto število besed: ženske okoli 16.200, moški okoli 15.700. Edina ključna razlika je v tem, o čem govorimo. Moški namreč več govorijo o stvareh (objektih) v njihovi okolici, ženske pa več govorijo o drugih ljudeh (subjektih).
Tako bo moški več besed na dan porabil za govorjenje o svojem novem telefonu, o športnem avtomobilu, ki ga je videl na poti v službo in o televiziji, ki jo morata kupiti. Na drugi strani pa si bo ženska le želela svoje besede izkoristiti za to, da mu pove vse o tem, kaj se je zgodilo njeni prijateljici.
Katere pa so ključne razlike v razumevanje telesne govorice?
1. Interpretacija kimanja
Kimanje je zelo pogosta ne-verbalna gesta za komunikacijo, ki ima lahko v danem kontekstu več pomenov. Najbolj ključna razlika v pomenu kimanja med moškimi in ženskami je, da moški kimanje razumejo kot prikaz strinjanja, ženske pa kimanje razumejo kot prikaz, da jih oseba posluša in želi, da z govorjenjem nadaljujejo.
Če torej vzamemo primer pogovora med moškim in žensko. Moški verbalno razlaga neko situacijo. Ženska ob tem tu in tam prikima. S tem mu v resnici daje vedeti, da ga posluša in da želi, da on nadaljuje svojo verbalno komunikacijo, ni pa nujno, da se z njim tudi strinja. Obratno bo moški njeno kimanje razumel zgolj na ta način - da se ona strinja z informacijami, ki jih podaja.
Razumeti pomen kimanja vam bo omogočilo, da kimanje v pogovorih z nasprotnim spolom uporabljate na pravilen način in ne podajate zmotnih ne-verbalnih sporočil.
Zanimiv dodatek: Naj vam razkrijemo še moč trojnega kimanja. Študije so namreč pokazale, da bodo ljudje govorili trikrat do štirikrat dlje, če jim boste potem, ko končajo z govorjenjem, trikrat počasi prikimali. Razumite ta trik kot, da bi na koncu zgodbe dodali tri pike (...), nekakšen namig, da se "še nadaljuje".
Uporaba trojnega kimanja bo pogovor običajno vodila globlje in vam omogočila, da od sogovornika prejmete več informacij.
2. Dotikanje
Fizičen stik je zelo tvegana ne-verbalna komunikacija. Nekateri ljudje se namreč v procesu komunikacije sogovornika radi tu in tam dotaknejo, drugim je to izredno moteče in potrebujejo svoj osebni prostor tako rekoč nedotaknjen.
Ključna razlika v razumevanju dotikanja med spoloma je sledeča: Moški dotikanje uporabljajo predvsem za izražanje moči, ženske pa dotikanje uporabljajo za izražanje prijateljstva, bližine, povezanosti.
Dotikanje v resnici lahko sporoča oboje, vnos moči v pogovor in grajenje povezave z drugo osebo. Odvisno je le, kako dotikanje v procesu komunikacije uporabljate.
Ženske najpogosteje uporabljajo dotik roke sogovornika v znak razumevanja in za grajenje močnejše povezave. Iz istega razloga se tudi več objemajo. Moški, včasih celo podzavestno, najpogosteje uporabljajo trepljanje po rami/hrbu ali polaganje roke na ramo sogovornika - s tem izražajo premoč in nadzor.
Zato pozor, predvsem moški! Trepljanje po rami, trepljanje po hrbtu in dotiki ramen so lahko razumljeni kot ne-verbalno sporočilo dominance. Na drugi strani so ženski dotiki med komunikacijo - predvsem dotikanje rok - znak njene želje po grajenju tesnejše povezave: profesionalno, prijateljsko, lahko pa tudi romantično.
3. Ne-verbalno spodbujanje pogovora
Zagotovo ste že kdaj slišali, da je ženska z zmenka prišla popolnoma očarana, rekoč, da je bil on tako dober sogovornik. Da jo je znal poslušati. V resnici je verjetno ta očarljivi mladenič bil le zelo darežljiv z ne-verbalnih spodbujanjem njenega govorjenja.
Ne-verbalno spodbujanje pogovora se lahko odvija na številne načine: če se med pogovorom nagnemo naprej, če pokimamo, če glavo nagnemo v stran, če ohranjamo stik z očmi in če uporabljamo različne medmete, ki izražajo strinjanje.
Razlika je predvsem v tem, da so kulturno ženske že zelo zgodaj priučene k pogostemu ne-verbalnemu spodbujanju pogovorov, tudi, če se s podano vsebino ne strinjajo. Na drugi strani pa se moškim to ne zdi potrebno. Zato ženske velikokrat pravijo, da jih moški ne znajo poslušati, saj pomanjkanje njihovega ne-verbalnega spodbujanja razumejo kot hladno in celo nesramno.
Za moške torej naslednji nasvet: Pokažite ženski, da jo poslušate in uporabite prej omenjene ne-verbalne znake, ki jo bodo v pogovoru spodbujali in ji obenem dali vedeti, da jo poslušate.
Za ženske pa naslednji nasvet: Ne vzemite preveč osebno, če med pogovorom od moškega ne prejemate kaj dosti ne-verbalnih znakov, da želi pogovor nadaljevati. Ta gestikulacija jim namreč ni naravna, kar pa ne pomeni, da vas ne posluša.
In še hiter namig: Ko posredujete slabe novice, nagnite glavo rahlo v stran. To je univerzalna gesta, ki daje sogovorniku vedeti, da ste topla, razumevajoča in empatična oseba - in morda vam te slabe novice ne bo potrebno nadgraditi v težaven prepir.
4. Pristop sogovornika
Ženske imajo raje, da jim sogovornik pristopi od spredaj, naravnost proti njim. Ne marajo, da se jim nekdo prikrade za hrbet in jih preseneti s trepljanjem po rami. Gre za čisto naravno težnjo po varnosti in zaščiti, obenem pa pristop od spredaj omogoči ženski, da sogovornika oceni še preden ta prvič odpre usta.
Na drugi strani imajo moški raje, da sogovornik pristopi od strani ali pod kotom. Pristop sogovornika naravnost proti njemu, mu je namreč preveč agresiven.
