Po mnenju znanstvenikov je ustvarjalnost mogoče spodbuditi tudi med opravljanjem dolgočasnih in preprostih nalog, ki vodijo v sanjarjenje.
Schooler se je s kolegom Benjaminom Bairdom pozabaval z vrstami sanjarjenj, ki so lahko koristna. V ta namen sta 145 študentom v reševanje ponudila test ustvarjalnosti, ki temelji na predlogih za nenavadne načine uporabe.
Njihova naloga je bila, da za povsem vsakdanje predmete, kot so na primer zobotrebec, obešalnik ali opeka, predlagajo, kako bi jih uporabili neobičajno. Test je trajal dve minuti, temu pa je sledil 12-minutni premor. Med premorom sta prostovoljce razdelila v tri skupine: ena je počivala v mirni sobi, druga je reševala zahtevno nalogo, pri kateri je pomembno vlogo igral kratkoročni s spomin, tretja pa je počela nekaj tako dolgočasnega, da so zraven zagotovo sanjarili. Po premoru so vsi spet reševali teste ustvarjalnosti in iskali načine, kako navadne predmete uporabiti neobičajno.
V tej fazi se je zgodilo nekaj nadvse zanimivega: študenti, ki so med premorom opravljali najbolj dolgočasne naloge, so se v drugem krogu testiranja najbolje izkazali in so se domislili za kar 41 odstotkov več možnih načinov uporabe za izbrane predmete kot študenti iz drugih dveh skupin. Pri tem je treba poudariti, da prostovoljci med premorom niso razmišljali o rešitvah za nadaljnje teste, saj niso vedeli, da bodo morali še enkrat iskati nove načine uporabe za običajne predmete: to je bilo presenečenje.
"To je dokaz, da je teh 12 minut prostovoljce spodbudilo k še večji ustvarjalnosti in uporabi domišljije," je ugotovil Schooler. Nove možnosti so v njih med svobodnim tavanjem misli dozorevale spontano. Po mnenju znanstvenikov to pomeni, da je ustvarjalnost mogoče spodbuditi tudi med opravljanjem dolgočasnih in preprostih nalog, ki vodijo v sanjarjenje. Takšne naloge zahtevajo ravno toliko naše pozornosti, da nas zamotijo, možgani pa imajo še vedno dovolj prostih kapacitet, da misli lahko svobodno tavajo.
