"Zadnjih osemdeset let začem vsak dan na isti način. Ne gre za mehansko rutino, ampak za nekaj, kar je bistveno za moje vsakdanje življenje. Sedem za klavir in odigram dva Bachova preludija in fugi. Drugače si ne znam predstavljati. Gre za nekakšen blagoslov hiše. Vendar to ni edini pomen tega početja. Tako ponovno odkrivam svet, katerega del sem z veseljem tudi sam. Napolni me z zavedanjem, kako čudovito je življenje, in neverjetnim čudenjem, da sem človeško bitje." -Pablo Casals