Mitologija Lune v slovenskih izročilih

26. 4. 2013
Deli
Mitologija Lune v slovenskih izročilih (foto: Profimedia)
Profimedia

Luna je bila v človeški v zgodovini vedno nekaj skrivnostnega, nenavadnega, posebno mesto pa je našla tudi v mitologiji naših prednikov.

Dr. Zmago Šmitek je redni profesor na Oddelku za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer predava etnologijo Azije in antropologijo religije. Je samostojni avtor sedmih knjig s tega področja in avtor številnih strokovnih tekstov, ena njegovih zadnjih knjig pa ima naslov Mitološko izročilo Slovencev.

Intervju o mitologiji Lune, ki ga je z njim za slovensko edicijo priljubljene poljudnoznanstvene revije Geo že pred časom opravil Marjan Žiberna, povzemamo v nadaljevanju ....

V: Kakšno vlogo je imela Luna v verovanjih in mitologiji naših prednikov?

O: Luna je bila v človeški v zgodovini vedno nekaj skrivnostnega, nenavadnega. S sijem in lisami, z nenehnim naraščanjem in upadanjem je vedno burila ljudem domišljijo, zato je presenetljivo, da je pisnih virov v zvezi z njo dokaj malo. Slovenske etiološke (razlagalne) pripovedi omenjajo, da je Luna potegnila k sebi orača, ki se ji je preveč približal, ali kmeta, ki je ponoči vozil gnoj na polje in pri tem še hudo preklinjal … Mitološki motiv, ki ga poznamo Slovenci, tako kot še številne druge kulture, je mož na Luni – šlo je za verovanje, prepričanje, da je na Luninem obličju človeški lik. Ti miti izhajajo še iz skupne zakladnice slovanske ali morda celo indoevropske dediščine, na kar lahko sklepamo po njihovi izredno široki razprostranjenosti.

V: Torej obstajajo tudi pri drugih narodih v Evropi?

O: Seveda poznajo jih germanski in drugi narodi, tako rekoč ni dežele v Evropi, kjer ne bi poznali različice moža na Luni. V siju mesečine, zlasti ob ščipu, so se po ljudskem prepričanju dogajale nenavadne, tajanstvene stvari. To je bil čas demonskih bitij, ki so ljudem sporočala, da je noč samo njihova. V samotnih križiščih so se ob polni luni srečevali vedomci (ljudje, ki jim je usojeno, da med spanjem zapuščajo telo in postanejo zli duhovi, op. p.), tam so se v svojih plesih vrtele vile in čarovnice … Pri nas je veljalo, da je Luna voditeljica črede zvezd, v Prekmurju pa, da je Luna levo, Sonce pa desno božje oko.

V: Ali obstaja kakšen prav avtentičen slovenski mit, povezan z Luno?

O: Če je lik kurenta v naši mitologiji res avtentičen, slovenski lik – temu v prid govorijo nekateri dokazi –, potem imamo celo svoje lunarno božanstvo. Gre za povezavo s slovenskim mitom o vesoljnem potopu, v katerem ima kurent pomembno vlogo. V eni od slovenskih ljudskih razlag zasledimo tudi, da je Luna nekoč tekmovala s Soncem. Ponašala se je z močnejšo svetlobo kot danes in se zaradi tega sprla celo z njim. A ko se je to razjezilo, jo je obmetalo z blatom, da je dobila temno liso in obledela. Od takrat jo je sram in se le ponoči prikazuje na nebu. A grda lažnivka si je vendarle pridobila vladarstvo nad zvezdami in še danes ob jutranji zori proti Soncu ponosno moli oba rožička … Morda gre v tem za namig o spopadu luninega in solarnega, sončnega kulta za prevlado. V nekaterih obdobjih sta bila morda enakovredna, morda je bil lunin kult celo močnejši.

V: Ali obstajajo v naši sodobni kulturi mitološki relikti preteklosti, povezani z Luno?

O: Ponekod na podeželju se pri nekaterih kmečkih opravilih še vedno ravnajo po Luni – na primer pri sečnji lesa, setvi, nabiranju zdravilnih zelišč… Lunin setveni koledar je prav tako neke vrste relikt preteklosti. Še vedno je zelo navzoče prepričanje, da Luna nosi človeka, včasih so menili, da je z njo povezana celo epilepsija. Vse, kar človek počne v nezavednem stanju, naj bi po prepričanju mnogih povzročala Luna – ljudje pravijo: "Nosila ga je Luna …" Pogosto je tudi prepričanje, da je v nočeh, ko je Luna polna, več zločinov, prometnih nesreč, mentalnih obolenj, da se rojeva več otrok … statistike, ki bi to potrdila, nimamo. Zanimivo je, da tudi v naših bolnišnicah velja prepričanje, da je treba določene operacije, posege opraviti ob določenem lunarnem času. Ne vem pa, ali gre za konkretne izkušnje ali gre za ostanek starih predstav o tem, kdaj naj bi se kaj moralo opraviti.

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez