Tantra ni le užitek v začinjeni spolnosti

2. 3. 2015
Deli
Tantra ni le užitek v začinjeni spolnosti

Indijska tantra je pot, ki je komplementarna indijski jogi. Izvorna joga je pot odrekanja in boja, torej obvladovanja energije, ki se manifestira v nižjih sferah. Zahodna joga je podrejena egu, zato tu joga postala marsikaj drugega - skuša biti koristna za to bivanje zdaj. Ego namreč edino to priznava.

Zahod vidi seks kot nujno sestavino življenja. Zato psihologija govori o seksualni energiji. Za indijskega jogija ali tantrika je to enak nesmisel kot ideja o ploščati zemlji. V utelešenem bitju, ki ga imenujemo človek, se kozmična energija manifestira v številnih oblikah. Vedska literatura ima celo paleto imen za energetske tokove, celo za take, ki so le potencialni in se pri večini posameznikov nikoli niti ne izoblikujejo.

Pri tako imenovanem »normalnem človeku«, energija zaradi samoohranitvenega nagona teži k »samodejnemu« (nujnemu) odtekanju skozi najnižjo čakro. To je zahodna seksualna energija. Če nič drugega, se človek lahko zamisli vsaj o smislu in namenu, zakaj mu je ta na voljo vse dni v letu, za razliko od vseh drugih živih bitij, ki imajo potencial obnavljanja svoje vrste omejen na en ali dva ciklusa na leto…

S spolnostjo v principu ni nič narobe, toda jogiji težijo k discipliniranju svoje energije, so torej v boju s tem instinktom na poti h končni osvoboditvi iz kolesa reinkarnacij, k razsvetljenju, nirvani oziroma spoju s kozmičnim Virom.

Tantra na drugi strani je pot sprejemanja te seksualne danosti in jo jemlje takšno kot je, a jo s svojo obrednostjo in ritualom ljubezni in ozaveščanjem energetskega delovanja v teku samega akta skozi postopno evolucijo postopoma dviga k istemu cilju. Torej končni tantrični cilj ni orgazmična odrešitev in izničenje nakopičenega potenciala temveč v preskok iz človeške v kozmično, božansko ljubezen.

Gre torej za dve povsem različni poti, a obe ultimativno usmerjeni k istemu cilju. Osho je s svojim razumevanjem zahodne psihe skušal odpreti vrata tantre, a včasih morda tudi ne na najbolj posrečene načine, zato je bil marsikje deležen preganjanja. Sami Indijci pravijo, da šele zdaj prihaja čas, ko tudi sami pričenjajo razumeti o čem je pravzaprav govoril.

Tema tantre je zares »mejna« in brez ustreznega vodstva obsojena zgolj na uživanje v začinjenem seksu. To pa je zgolj še ena anomalija izkrivljenega razumevanja.

V Indiji se je seveda razvilo marsikaj. Obstojajo skupine tantrikov, ki merijo tudi k drugačnim sferam in povezovanju z nevidnimi energetskimi entitetami oziroma duhovi in tudi demoni. Toda ker po zahodnem razumevanju to že spada v domeno pravljic, zaenkrat bodi dovolj o tem.

Takšne tantrične aktivnosti nekateri imenujejo tudi bela magija, toda mnogi se strinjajo, da ko gre za težnjo po magičnih sposobnostih, so vedno prisotne sebične težnje in je zato pravzaprav vseeno kakšno »barvo« ji pripišemo. Vsaka magija je pač manipulacija.

Roman Leohar