Umremo lahko že v času svojega življenja. Takšna smrt je resnični kozmični užitek osvoboditve. Vsakdo bo vprašal: "Osvoboditve od česa?" Odgovor je preprost in globok: "Od lastnega uma."
Kreativni um je glavno gonilo in bistvo človeškosti, hkrati pa je tudi človekova omejitev. Kjer se konča um, se začne resnična svoboda. Zahodni človek je preveč zaupal umu in tako izgubil stik s svobodo, ki je onkraj uma.
Danes so starostniki v glavnem zaprti v domovih za ostarele, umirajo poviti v plenice, namesto da bi postali vodniki človeštva v dimenzije nesmrtnosti, so po večini postali breme. Razlog je v tem, da je družba dvajsetega stoletja za svoje idole izbrala seks, denar in premoženje. Bistvo človeka, ki je predvsem osvoboditev od lastnega uma in doseganje nesmrtnosti, pa je bilo označeno kot 'neodgovorno iskanje', kot 'duhovna izgubljenost'.
Ko se človek odloči za 'duhovno pot', to naredi v glavnem zaradi življenjskih razočaranj in trpljenja: razočaranje v ljubezni, smrt ljubljene osebe, izguba službe, osamljenost, strah pred staranjem in smrtjo. Potem si um začrta duhovno pot in začne 'hoditi' po njej.
V glavnem se ta pot konča s človekovo smrtjo, ker je lažje odvrniti požeruha od bogato obložene mize, kot duhovnega človeka od njegove izbrane poti. Duhovni človek najde svojo varnost v okolju, ki ga ustvarja njegov poduhovljeni um.
Če ste pogumni in naveličani vleči sami sebe za nos, se podajte na pot zavestnega umiranja in dosegli boste nesmrtnost.
Amrit Srečko Šorli
- Poglejte si še: Razdajanje za druge = razprodaja sebe
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
