Sodobni človek žrtvovanja ne razume, kajti njegova individualnost, ki je pomemben dosežek na poti človeškega razvoja, zahteva svoje.
Zgodba Frančiška Asiškega je pripoved o možu, ki je mladostno življenje, polno zabave in posvetnega blišča, zamenjal za sočutno življenje v popolni predanosti Bogu in žrtvovanju za dobrobit človeštva. Ko sem premišljeval o njem, sem sklenil, da kaj takšnega lahko stori le človek, ki je iz sebe izkoreninil vse elemente sebičnosti, ega. Tak človek se zaveda svoje božanske moči in notranjega obilja, ki pa nima nič skupnega z zunanjim bogastvom.
Služiti človeštvu je najvišje, najplemenitejše delo, ki so ga sposobni božanska, angelska bitja in le redki ljudje. Sodobni človek žrtvovanja ne razume, kajti njegova individualnost, ki je pomemben dosežek na poti človeškega razvoja, zahteva svoje.
A če se dovolj poglobimo v zgodbo kozmične kreacije, spoznamo, da je prav žrtvovanje tisto, kar jo omogoča. Tako kot so božanski kozmokreatorji žrtvovali svojo duhovno substanco za izgradnjo pramaterije ter etrske in astralne substance teles živih bitij in tako kot se je Kristusovo bitje, Sončni logos, žrtvovalo, da bi povedlo človeštvo k ljubezni in svetlobi, se tudi človek, ki primerno duhovno dozori, žrtvuje za dobro svojih bratov in sester.
Kozmični razvoj je proces transformacije duhovne substance v fizično in obratno; zdaj smo v fazi poduhovljenja fizične substance, ko se bo v materialnost zazrti človek spet vse bolj počutil kot duhovno bitje. Spust v materialnost je proces, ki se postopoma končuje.
Razvojna pot človeka ima le dve alternativi: prva je, da se bomo vse močneje zavedali svoje duhovne narave in spiritualnosti dali mesto, ki ji pripada, kar pomeni, da bodo egoizem, materialnost in brezčutnost postajali vse šibkejši. Druga pa je, da bodo egoizem, materialnost in brezčutnost popolnoma pregazili duhovne vrednote in ustvarili svet sužnjev, ki mu bo vladala peščica povzpetnežev. V kakšnem svetu si predstavljate svojo prihodnost?
Assisi je edinstveno mesto na svetu, v katerem ob Frančiškovem grobu s posebno močjo začutimo njegovo sporočilo. Toda tisto, kar se v nas ob tem zgodi, se največkrat pokaže in odrazi v našem življenju šele čez čas. Morda šele čez tedne, mesece ali leta spoznamo, da nas je to notranje doživetje preusmerilo na srečnejša pota.
Zoran Železnikar
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
