Kaj je bistvo krize?

2. 6. 2015
Deli
Kaj je bistvo krize?

Kriza je produkt našega nerazumevanja naše družbene ureditve. Če se nekdo posveča samo samemu sebi in ne dela za družbeno dobro, bo trpel posledice notranjih interesov, saj kadar osebni interesi prevladajo nad interesi družbe, to ni pot v razvoj celotne družbe, ampak našega razvoja na našem mikro nivoju, ki kasneje vodi v propad.

Naš odnos do drugih ljudi, živali, okolja, narave same je pot, ki nas odmika od blaginje bivanja na zemlji, saj uničujemo vse, kar nam pride pod roke, in se ne zavedamo svojega poslanstva, in sicer sožitja z naravo, ki nam omogoča preživetje.

Ker se obnašamo izkoriščevalsko do virov življenja, se le-ti zapirajo in odmikajo od smotrne uporabe, zato je pravi čas, da zaživimo v svobodi svojih občutkov in pustimo naravi, da se obnovi, zadiha. To predstavlja pot v dolgoročni razvoj človeštva. Ko se zavedamo, da si pot dolgega življenja tlakujemo, kadar ljubimo in se predamo notranji ljubezni, šele takrat se začenja prava pot človeštva v enakomernem razvoju in razdelitvi vseh dobrin, ki jih kdorkoli potrebuje. Če skrbimo le zase, odžiramo kruh revnim in ubogim, ki ne morejo poskrbeti zase. Dobrota in usmiljenje do tistih, ki si družbeno pomoč zaslužijo, je nujna.

Če pomagamo drugim, pomagamo sebi in se postavljamo na prvo mesto ozaveščenih državljanov, ki se trudijo za razvoj celotne družbe, ne le za osebne interese, kajti radost je v razdajanju. Ne da sami živimo v pomanjkanju, ampak da delimo, ko imamo dovolj, in sprejemamo, ko nam nečesa primanjkuje. Osebnostni razvoj dopušča moč, da se postavimo v vrsto tistih, ki delijo in vzamemo le, ko je nujno potrebno. Tako se bližamo pravičnosti, ki bo nekoč v prihodnosti nujna, saj nas trenutna situacija pomanjkanja sili v globlje razmišljanje in nam pomaga razumeti samega sebe, svoj pohlep in svoje nerazumevanje danosti življenja samega. Z deljenjem niso mišljene samo materialne dobrine.

Krizo si ustvarjamo sami s svojim potratnim življenjem, z izkoriščanjem energije, naravnih virov kot tudi s svojo sebičnostjo in nerazumevanjem samega sebe na poti pohlepa, ki nas oddaljuje od ljubezni in razumevanja družbe kot nekaj dobrega, kar nas pelje v blaginjo življenja samega in medsebojnih odnosov.

Prepustimo se Božji volji v nas samih, da nam pokaže prave vrednote življenja, da ljubezen nadomesti naš pohlep in nerazumevanje samega sebe in nas popelje k življenju, ki smo ga vredni. Ko vsak naredi majhen korak v tej smeri, je to velik korak za človeštvo, saj je v naši naravi pot sledenja pravim ciljem življenja in ljubezni.

Sandi, www.meditacija-sandi.com

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez