Človek je Raj zapustil skozi vrata seksa in le skozi ista vrata se lahko vanj vrne – z odpravo spolne napake torej.
To bo lahko popravil le tako, da se bo od čutne spolnosti preusmeril v spolnost iz ljubezni. To ne pomeni povratka k občevanju v templjih, temveč prakticiranje spolnega odnosa, ki je akt združevanja duš, predaja ljubljeni/ljubljenemu in povratek k tistemu neopisljivemu izvoru, iz katerega izhajamo. Ob tem veličastnem dogodku pa vse drugo preprosto zbledi.
Brez ljubezni smo prepuščeni besnečim viharjem ega, ki nas pretvarjajo v razcepljeno, nesrečno in trpeče bitje, ki si prizadeva poiskati sebe tam, kjer se nikoli ne more najti. Čas je, da se zavemo, da brez povratka k ljubezni, najmočnejši sili v vesolju, za nas ni rešitve.
Zoran Železnikar; www.prisluhni.si
Celoten članek lahko preberete v februarski številki revije Sensa
