Christof Lehmann: Mala Sončna Žarkica in zajčja družina

26. 2. 2013
Deli
Christof Lehmann: Mala Sončna Žarkica in zajčja družina

Terapevtska slikanica je namenjena otrokom, ki so utrpeli izgubo starša. Dragoceno branje ponuja tolažilno-razlagalno pripoved, ovito v slutnjo gibljivega filma.

Presojne strani so med seboj konceptualno povezane, tako da ima lahko bralec občutek minevanja časa. Knjiga naj bi na ranjenega otroka delovala pomirjujoče, zato se zgodba in njene informacije počasi oziroma kontrolirano razpredajo pred bralcem. Z občutkom, da se stvari spreminjajo, da čas teče dalje, želimo tudi otroku približati tolažilno misel, da čas zaceli vse rane. Mala Sončna Žarkica in zajčja družina je dragocen pripomoček strokovnjakom, kot tudi vsem tistim staršem, ki so izgubili partnerja, pa o tem ne znajo ali ne zmorejo spregovoriti s svojimi otroki. Predvsem njim je treba pomagati na poti, kjer ni zdravila proti bolečini.

Mala Sončna Žarkica in zajčja družina je terapevtska knjižica izpod peresa Christofa Lehmanna, otroškega psihologa. Knjiga je likovno opremljena z ilustracijami grafične oblikovalke in ilustratorke Maje Čuk, katere vodilo pri ilustriranju in oblikovanju so bila čustvena stanja otroka, ki doživlja travmatične izkušnje.

Na predstavitvi knjige so spregovorili Manca Košir, publicistka, Anka Zavasnik, specialistka klinične psihologije, Maja Čuk, avtorica ilustracij in oblikovalka knjige ter nosilka projekta, Tanja Velkov, predstavnica humanitarne organizacije Ozara Slovenija.

O knjigi so povedali ...

Manca Košir, publicistka: »Že dolgo namesto rož prinašam knjige v dar, da bi z njimi obdarovancem povedala: Rada vas imam. Odkar me je našla milo lepa knjigica Mala Sončna Žarkica in zajčja družina, sem z njo obdarila že številne. Enako so je veseli malčki kot najstniki, pobožajo jo odrasli in starim navlaži oči. Ker je pripoved o zajčji družini, ki je izgubila očeta, tako topla in sočutna, in so ilustracije tako nežne, da vsi postanemo kakor otroci in je naše nebeško kraljestvo. Srce postane čisto in v njem je dovolj prostora, da smo lahko žalostni in zaskrbljeni, ljubeči in veseli. Svetloba občutenih ilustracij nas poboža in zaradi nje zaupamo, da je življenje večno in da smrt nikogar ne ugrabi iz našega sna. Čas teče, kot regratove lučke mehko letijo, letijo ... Kam? Naj to ostane skrivnost, pomembno je, da zmoremo tukaj in zdaj ujeti dih bližine, varnosti in ljubezni, brez katerih nam leteti ni.«

Anka Zavasnik, specialistka klinične psihologije s Psihiatrične klinike v Ljubljani: »Klinične izkušnje pri psihoterapevtski pomoči žalujočim kažejo, da so člani družine ob smrti pogosto v stiski, kako se o izgubi pogovarjati z otrokom. Prizadetost in stiska pri odraslih pogosto vzbudita težnjo, da o smrti z otrokom ne spregovorijo, mu povedo samo nekatere podatke in ga odmikajo od obredov žalovanja. Tako smrt bližnjega zanj ostane »prepovedana tema«, proces žalovanja pa ne prinese olajšanja bolečine in pomiritve. Knjižico bodo lahko uporabili kot pomoč v obdobju čustvene krize, ki jo prinese smrt bližnjega.«

Bogdan Dobnik, predsednik humanitarne organizacije Ozara Slovenija: »Knjiga predstavlja dragocen prispevek z vidika vsebine in podane zgodbe. Potem je tu Majina izjemna oblikovalska in ilustratorska žilica, v navdih pa nam je bila tudi njena zgodba sodelovanja z avtorjem, Christofom Lehmannom. Ta tolažilno-razlagalna pripoved lahko otroku res pomaga skozi težka obdobja žalovanja. V kolikor pride do posega usode v nedolžno življenje otroka, mu moramo dati možnost, da gre skozi vse procese žalovanja. Tako bo njegov psihofizičen razvoj zdrav v vseh fazah in obdobjih življenja.«

 Več na www.ozara.org

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez